Večkrat smo se z kolegi sprašval o tem (smo pač mlajši letniki, večinoma nas je 93′ letnikov) če je bla kdaj Slovenija v prejšnjih letih v takem sranju kokr je zdele? Je že blo kdaj tkole hudo prej? Prosm za odgovore.

no ja, vsaj zadnji nismo bli

Nikoli niti blizu te katastrofe kot je zdaj. Najhujše je pa, da naslednjih 10-15 let zanesljivo ne bo boljše, kvečjemu še slabše. Kaj bo z vami mladimi, nimam pojma. Če nimate bogatih staršev, potem bo hudo.

Zakaj ne bi bilo bolje? Menda ne bomo celih 15 let prenašali, da mečejo naš denar skozi okno? Občutek, da še vedno drvimo proti dnu, da nas nekateri še naprej skubijo, pa ni ravno prijeten. Čim bo prišel na oblast nekdo, ki bo začel reševati našo državo, bo občutek boljši.

Če bi vas mladiče, sedaj postavili v leto 1980, bi šele videli, kaj je to “sranje” in pomanjkanje. Takrat nisi mogel kupiti niti 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tistega, kar lahko kupiš sedaj. Ljudstvo pa si je lahko privoščilo mogoče 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tistega, kar si lahko privošči sedaj.
Kar pa se Slovenije tiče, pa je dejstvo, da smo jo uničili sami. S tem, ko smo na oblast z volitvami postavljali napačne ljudi. Kradli so sicer eni in drugi. Pa tudi kredite so eni in drugi jemali. Ampak zelo nezmerno pa so pri tem ravnali pripadniki bivših komunistov. Oboji pa so nas družno pahnili v sedanjo šlamastiko.Dejstvo pa je, da je potrebno “šparat”. Pa če se napihnjeni in odlično plačani sindikalisti še tako repenčijo. Če je v blagajni premalo denarja, ga pač ni kje vzeti.
To je tako, kot z družinskim proračunom. Položnice poberejo toliko, šola toliko, gorivo in kurjava toliko, dopust toliko…….. In če si zabluzil s kreditom je plača kar naenkrat premalo. In se moraš nečemu odpovedat. Družina ima sestanek in se odloči čemu se bodo odpovedali, da se nebi bilo potrebno čez leto ali dve odpovedati VSEMU. In če oče besno vztraja, da se dopustu ne bo odpovedal…..potem bo družina zaradi njegovih nezmernih želja pozimi bret kurjave. Ker ne bo denarja za nakup.
Za mlade pa se ne bojim. Dokler vidim takole po naših mestih polne lokale zlate maldine s čiki v ustih in sokom pred seboj (tisti s pivom šparajo, ker je cenejše, hehehehehe) se za vašo prihodnost ne bojim.
In tudi ne, ko vidim koliko delovnih mest ponuja zavod, pa se na njih nihče ne prijavi.

Res vsa čast ti! Kapo dol! Tvoja pripoved spominja na domači proračun. Imaš moža, ki vse zapravi, ti pa moraš kao šparat, ker ni denarja. Res super! Kaj sem jaz kriva za krizo? Sej jaz kradla, lagala itd? Ne, nisem! Zato meni NI potrebno varčevati! Kapiraš ali še kar ne?

jap mi iz 60+ lahko zagotovimo, da je bilo pred osamosvojitvijo BISTVENO slabše.

Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….

Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.

Se strinjam. Okrog leta 90 sem zaslužila cca 250 takratnih mark in od tega sem odštela za položnice, z minimalnim vrtcem (mož brezposelen), v garsonjeri, brez najemnine, cca 200 mark. Še vedno sem na istem delovnem mestu in zaslužim 1100 eur, kar sicer ni veliko, položnice pa znašajo cca 400 eur, z dvema velikima otrokoma in brez najemnine seveda…Sem v JS, tako, da imam plačo že vsa leta nekje okrog povprečja.
Cena pralnega stroja je bila tri moje plače, avto pa misija nemogoče… Spomnim se, da bi za mesečno porabo Pampersk (v ITaliji seveda), odšteti 50 mark, zato jih seveda nismo kupovali…

Res ne vem, kaj se ti je dogajalo, verjetno si bila celo na Golem otoku, glede na tvoje prispevke tukaj.
Jaz, ki sem živela tudi takrat, lahko povem, da je bilo v materialnem smislu res drugače. Ni bilo revščine, sploh ne- in ni bilo takega kopičenja dobrin, ki to pravzaprav niso! Ni bilo nevrotičnega šopingiranja, ni bilo take izbire v trgovinah. Oblačila, ki si jih kupil, niso bila poceni (kot pofl, ki ga sedaj prodajajo), so bila pa kvalitetna. (vintage vedno bolj aktualen, ane?
Lahko (in smo) čez mejo kupovali kavbojke-sploh ni primerjave z zdajšnjo izbiro.Več je bilo solidarnosti in prijaznosti med ljudmi, vzdušje pa precej drugačno, kot sedaj. Moja najboljša prijateljica je hodila k verouku, lahko bi tudi jaz, pa mi tam ni bilo všeč, dobivali smo štipendije in iz mojega kroga smo vsi (lahko) doštudirali.

Kajzarica, kapo dol za zelo dobro napisan komentar.
Glede na to, da to sprašujejo mladi iz poosamosvojitvene generacije, ki gledajo na svet iz svoje časovne dimenzije, ki je veliko krajša kot pa je pri tebi, meni in še kom tu na forumu, mi je njihov pogled razumljiv.
Da fantje, Sloveniji še nikoli ni šlo tako slabo, če gledate iz vašega zornega kota oziroma časovnega spomina, ki ga imate. Kajzarica vam je omenila resnično težjo situcijo, kakršna je bila ob koncu SFRJ. Toda bili so še hujši časi, ko je bilo še težje. Nedvomno prva leta takoj po koncu vojne je že en tak primer. Pa tudi takoj po razpadu A-O prav tako. Najhujši pa je bil medvojni čas začenši z okupacijo in potem z razplamtelo državljansko vojno.
Vsa ta obdobja omenjam zato, da se mladi zaveste, da pridejo hudi časi in tudi minejo. Prav tako bo tudi za nas enkrat bolje. Toda kdaj se bo zgodil preobrat to je teško ali pa zelo enostavno napovedati.
Za razliko od konca SFRJ in osamosvojitve, ko je bilo ogromno optimizma in zaupanja v prihodnost je danes prisoten en velik pesimizem. Deloma je upravičen (objektiven), deloma pa si ga sami s svojo subjektivno nepripravljenostjo za spremembe še stopnujemo.
In ravno ta pesimizem (posebej še subjektivni razlogi zanj) pa nam točko preloma (ko se bo obrnilo na bolje) odrivajo v nejasno prihodnost.
Tu pa računam na mlade, kajti na vas je, da prej ko boste prepoznali prave vzroke, ki so nas pripeljali v to in temu ustrezno ukrepali, prej se bo ta preobrat zgodil. Na generacije pred vami, ki nočejo “spregledati” in vztrajajo v svojih iluzijah ne računajte. starejše generacije so (smo) ravno ovira in ne pomoč za pot iz brezna v katerega drvimo.
V osebah kot je Kajzarica in še kdo pa imate na srečo zaveznike na katere lahko računate, ko boste “odvrgli cigaret” in se spopadli s težavami …

Ne spomnim se, da bi nam bilo l. 1980 ne vem kako hudo, ne vem, kaj ti flancaš! Vsega smo imeli dovolj, kot študenrka sem si lahko kljub delavskim plačam staršev lahko privoščila toliko, kot drugi. Ali pa nimaš pojma, kako nekateri živijo zdaj!
Varčevanje v družini si kar dobro opisala. Vlada – oče, se ne odpove ničemur in še vedno divje zapravlja, otroci, državljani, pa stradajo. Dokler ne dobimo razumnega in poštenega očeta, nima smisla govoriti o varčevanju.

Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….

Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.[/quote]

Bedarija! Da lahko začneš izboljševati družinski proračun, moraš najprej brcniti svojega zapravljivega moža čez prag!

Sem še prej komentiral Kajzarico tu pa tebi (ozrima tvojim prijateljem) direktno.
Začni(te) razmišljat o tujini. Resno mislim. Vnesi(te) več pozitivnega individualizma v svoje odločitve in posrbi(te) najprej in izključno zase. Za ostalo naj se pa brigajo drugi.

…sicer je pa Kajzarica kar dobro povedala, ja.

Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….

Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.[/quote]

Bedarija! Da lahko začneš izboljševati družinski proračun, moraš najprej brcniti svojega zapravljivega moža čez prag![/quote]

Kaj pa kadar je to fizično nemogoče oziro se z možem le da nekako uskladiti, da je potrebno zategniti pas?
Ne misli, da bo reveolucija rešila vse nagrmadene probleme. Mogoče pa je menjava moža (ali pa samo zakonski svetovalec) boljša rešitev …

Rojen sem bila leta 1978, pa se vseeno spomnim, kako v časih pred osamosvojitvijo Slovenije nisem imela ničesar. Za svojo prvo žepnino sem si kupila kilo banan, ki se jih je le redkokdaj dalo dobiti, in to je bil strašanski luksuz. Dvakrat letno smo hodili v Celovec, kjer sem si ponavadi kupila kake barvice, flumastre in malo lepše šilčke, da sem v šoli bolj fensi izpadla. Obleke, ki si jih kupil, so bile slabe kvalitete, obupnih krojev in katastrofalnih barv. V trgovinah si pralni prašek lahko kupoval le dopoldne, kajti ko je dnevna zaloga pošla, jih enostavno nisi več dobil.
So pa res imeli dosti več nesposobni, neumni in leni ljudje, katerih edina kvaliteta je bila, da so poznali “ta prave”, da so lezli v rit komunajzerjem in da so bili člani Partije. Ja, takšnim se pa najbrž res toži po starih časih.

Še eno razvajeno dete socializma …..

Dokler bo 28{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi za “očeta” izbiralo “ve se koga”, je res vse skupaj brez veze …

Od 1945 dalje skoz pizdarije.
Ta večje: 1945-1965-1988-2008 do 2018

Res je kriza, ampak mislim, da tako jamranje in tak negativizem pa tudi nista potrebna, sploh s takimi črnogledimi napovedmi, ste ljudje res malo zaostali za osebnim razvojem!
Pa kaj se hranite s tem, da jamrate in da ustrahujete druge s svojimi črnimi scenariji?

S takim negativnim razmišljanjem samo vlečeš na sebe in na svoje bližnje negativno energijo in ti povem, da ko bo čez teh tvojih 10-15 let šlo Sloveniji bolje, boš ti v taki buli, da boš imela današnje čase za vrhunec svojega življenja!

jedeš ti malo gov…

Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….

Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.[/quote]

Kakšna neumnost!
Pa to lahko slišiš samo v Sloveniji!

Vsaka normalna ženska bi se takega moža rešile in bi imela za sebe in za otroke dovolj denarja!

Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….

Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.[/quote]

Se strinjam. Okrog leta 90 sem zaslužila cca 250 takratnih mark in od tega sem odštela za položnice, z minimalnim vrtcem (mož brezposelen), v garsonjeri, brez najemnine, cca 200 mark. Še vedno sem na istem delovnem mestu in zaslužim 1100 eur, kar sicer ni veliko, položnice pa znašajo cca 400 eur, z dvema velikima otrokoma in brez najemnine seveda…Sem v JS, tako, da imam plačo že vsa leta nekje okrog povprečja.
Cena pralnega stroja je bila tri moje plače, avto pa misija nemogoče… Spomnim se, da bi za mesečno porabo Pampersk (v ITaliji seveda), odšteti 50 mark, zato jih seveda nismo kupovali…[/quote]

Zakaj zavajaš?

Ne verjamem ti. Ker leta 90 je imela moja mati kot navadna delavka na minimalcu okoli 7.000din plače in to je bilo takrat okoli 1000 markovičevih mark.

Folk, vključno s politiki in sindikalisti ima danes prepolne riti, premalo kisika v glavi in preveč krvi v lampih, predvsem pa globalno ne razume situacije v katero katero smo prišli.