Kruta resnica o vrednostenju življeja
Spodaj sem brala o tem, kako lahkomiselno in brez zadržkov ste nekateri, ko pride do nepričakovane zanositve. Smo mar Bog, da odločamo, kdo bo živel in kdo bo umrl? Če se zalomi, je itak na razpolago splav, piece of cake? Groza me je, kako malo je danes vredno človeško življenje,
Pa še pretrsljiva zgodba o punci, ki je v Ameriki preživela splav v sedmem mesecu nosečnosti. Ja, v obljubljeni deželi je zakonit splav s fiziološko raztopino, ki ga vbrizgajo v otroka in umre v maternici; do konca nosečnosti.
Kruta resnica je ta, da smo vedno bolj zreducirani na blago, ki mora prinasati dobicek. Ki mora v sluzbi imeti cimboljse performanse, po sluzbi pa po moznosti vzgajati bodoce suznje, nase naslednike. To je kruta realnost 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi. O onem 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ne bi.
Pak temu pristej se dosti bolj kruto resnico tistih, ki zivijo na obmocjih, kjer se psihopati na pozicijah moci rejo spopade/vojne/pokole. In si lahko srecen ze, ce si ziv in ne-pohabljen.
Pa kruto resnico tistih, ki ne vedo, ali bodo lahko sebe in svojega otroka sploh preziveli.
O dodatni kruti resnici, kaksno je zivljenje nezazelenega otroka, najbrz nisi niti pomislila v svojem svetohlinskem zganjanju patetike.
Kaj, ko bi se vi, pro-life aktivisti, raje pobrigali za blagor tistih, ki so ze na tem svetu in se ne ukvarjali toliko z nikoli rojenimi. Ampak vase svetobolje se itak konca v trenutku, ko se otok rodi. Potem vas njegova dobrobit ne zanima prav nic vec.
Tudi meni je težko, ko berem: ALI NAJ OBDRŽIM OTROKA??? Tako, kot smo mi razmišljali, ali naj obdržimo mačka, ki se je neke noči priklatil k nam. Pa še tega smo obdržali… Tako pa mi grdo na bruhanje vprašanja, če naj obdržim otroka, ker imam že dva… Bi najraje napisala, naj obdrži tistega, ki je v njej in odda tista dva, ki ju ima doma. VSI so enako njeni, mar ne?
Ne vem, kaj ti ima za iti na bruhanje. Ženska je očitno pred težko odločitvijo, nenačrtovano je zanosila, ne ve, kako bo s službo, s plačami, ljudje okrog nje ji govorijo, da moraš biti pa res korajžen, da imaš v tej krizi otroka, stanovanje imajo dovolj veliko za tri osebe, ne za štiri ali pet, avto tudi … Ljudi okoli sebe ne more vprašati, kaj naj naredi, ker bodo pogrevali njen splav do sodnega dne, če se bo odločila zanj, če bo otroka obdržala, mu zna pa kakšna prijazna duša kdaj celo povedati, da se ga je mama hotela znebiti.
Poskusi se malo postaviti v njeno kožo. To so težke odločitve. Pohvalno je, da ljudje razmišljajo, preden jih sprejmejo. To je za ploskat, ne za bruhat.
Ne vem, kaj ti ima za iti na bruhanje. Ženska je očitno pred težko odločitvijo, nenačrtovano je zanosila, ne ve, kako bo s službo, s plačami, ljudje okrog nje ji govorijo, da moraš biti pa res korajžen, da imaš v tej krizi otroka, stanovanje imajo dovolj veliko za tri osebe, ne za štiri ali pet, avto tudi … Ljudi okoli sebe ne more vprašati, kaj naj naredi, ker bodo pogrevali njen splav do sodnega dne, če se bo odločila zanj, če bo otroka obdržala, mu zna pa kakšna prijazna duša kdaj celo povedati, da se ga je mama hotela znebiti.
Poskusi se malo postaviti v njeno kožo. To so težke odločitve. Pohvalno je, da ljudje razmišljajo, preden jih sprejmejo. To je za ploskat, ne za bruhat.[/quote]
oprosti, ne ploskam ljudem, ki razmišljajo o umoru svojega otroka.
Ne vem, kaj ti ima za iti na bruhanje. Ženska je očitno pred težko odločitvijo, nenačrtovano je zanosila, ne ve, kako bo s službo, s plačami, ljudje okrog nje ji govorijo, da moraš biti pa res korajžen, da imaš v tej krizi otroka, stanovanje imajo dovolj veliko za tri osebe, ne za štiri ali pet, avto tudi … Ljudi okoli sebe ne more vprašati, kaj naj naredi, ker bodo pogrevali njen splav do sodnega dne, če se bo odločila zanj, če bo otroka obdržala, mu zna pa kakšna prijazna duša kdaj celo povedati, da se ga je mama hotela znebiti.
Poskusi se malo postaviti v njeno kožo. To so težke odločitve. Pohvalno je, da ljudje razmišljajo, preden jih sprejmejo. To je za ploskat, ne za bruhat.[/quote]
oprosti, ne ploskam ljudem, ki razmišljajo o umoru svojega otroka.[/quote]
bolano – tudi ljudem, ki zavržejo svoje otroke, tudi ljudem, ki ne hranijo svojih otrok, tudi ljudem, ki pretepajo svoje otroke, tudi ljudem, ki jih spolno izkoriščajo, tudi ljudem, ki….še mnogo bi lahko napisala in če vidiš so nasprotja – daj razmišljaj, zato imaš možgane no.
oprosti, ne ploskam ljudem, ki razmišljajo o umoru svojega otroka.[/quote]
bolano – tudi ljudem, ki zavržejo svoje otroke, tudi ljudem, ki ne hranijo svojih otrok, tudi ljudem, ki pretepajo svoje otroke, tudi ljudem, ki jih spolno izkoriščajo, tudi ljudem, ki….še mnogo bi lahko napisala in če vidiš so nasprotja – daj razmišljaj, zato imaš možgane no.[/quote]
tudi tem ne ploskam, se strinjam.
Posvojitev v slo ne bi bila noben problem, prej nasprotno, če bi ga le hotela oddat.[/quote]
Sam predrage Slovenke seveda rajši splavijo, kot dajo v posvojitev. Pri slednji je treba otroka donosit in rodit, nosečnost seveda opazijo sosedje in bližnji in bi se v primeru oddaje otroka lahko zgražali. Tako pa greš, ga splaviš, “problema” ni več, ti si pa še vedno lepa pred sosedi. Plosk, plosk!
brigajte se zase in se vsak večer vprašajte kaj ste pa danes naredile dobrega drugim. v odločitve drugih žensk o tem koliko otrok bodo imele, se pa ne vtikajte. še manj pa lahko ocenjujete komu je katero življenje vredno. sploh je pa vaš bog tisti, ki bo sodil vas, zato se mal vprašajte, če bi bil zadovoljen z vašim obsojajočim vedenjem.
Ne vem, kaj ti ima za iti na bruhanje. Ženska je očitno pred težko odločitvijo, nenačrtovano je zanosila, ne ve, kako bo s službo, s plačami, ljudje okrog nje ji govorijo, da moraš biti pa res korajžen, da imaš v tej krizi otroka, stanovanje imajo dovolj veliko za tri osebe, ne za štiri ali pet, avto tudi … Ljudi okoli sebe ne more vprašati, kaj naj naredi, ker bodo pogrevali njen splav do sodnega dne, če se bo odločila zanj, če bo otroka obdržala, mu zna pa kakšna prijazna duša kdaj celo povedati, da se ga je mama hotela znebiti.
Poskusi se malo postaviti v njeno kožo. To so težke odločitve. Pohvalno je, da ljudje razmišljajo, preden jih sprejmejo. To je za ploskat, ne za bruhat.[/quote]
Jaz vem, o čem govorim. Mi je življenje marsikaj prineslo, tako, da… Ne govori zame, kaj in kako…
Zelo lepo, aplavz![/quote]
eni pa res težko živite, ko morate gledat vso to grozo okrog sebe. Kako lahko sploh spite v tem krutem svetu? Ali pa vam je v resnici prijetno, ko lahko tako lepo obsojate druge in se imate za sol zemlje in luč sveta? Ko komaj čakate, da se najde nekaj, kar dvigne vašo vrednost? Ker ste tako dobri, ker tako spoštujete življenje? Je kar fajn it k maši, pa poslušat, kako dobri ste vi in kako slabi so drugi a ne?
Vsak otrok prinese svojo žlico na svet. Zaradi preživetja se ga lahko preživi, zaradi svobodnega luxuznega življenja ne.
Tisti, ki nimajo veliko, obdržijo otroka, ker si ne morejo privoščiti veliko.
Tisti, ki imajo veliko pa jim otrok pomeni breme pri potovanjih, uživanju, svobodi, dopustih……. in taki imajo enega ali pa še to ne. Otroci so breme, če je preveč denarja in svobode se nočejo odreči.
Sedaj me pa popljuvajte.
Meni je dala misliti o vprašanju splava (+ tudi o ostalih življenjskih vprašanjih)
knjiga Zadela me je strela.
Se jo da dobiti tudi na netu:
http://www.molitev.net/gloria-polo/
To knjigo le preberite, se hitro bere.
Je pa pretresljivo, ker je napisana avtobiografsko – ženska je to dejansko doživela…