Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

skupno skrbništvo..kaj kako ..posledice

Default avatar

moje izkušnje

Mi imamo skupno skrbništvo in smo ga dokaj uspešno prakticirali 6 let. Stanovanje sem kupila 5 minut vožnje stran od hiše, kjer smo prej živeli skupaj. Otroka sta se selila ob nedeljah in ni bil velik problem. Otroka stara 10 in 12 sta imela prav zaradi skupnega skrbništva oba starša enako časa in videla sta, da ju nobeden od staršev ni zapustil in tudi jaz sem imela malo miru, da sem si odpočila. Zdaj je od tega 7 let in bivši se je preselil na obrobje mesta, zato je hči večinoma pri meni, sin pa pri očetu, ker ga ta velika razdalje ne moti. Boste videli, da se bodo z leti otroci tako po svoje odločali, pomemben je občutek, da ju imata oba starša rada. Hči je še prej večkrat rekla, da je njej ta način menjave bolj všeč, kot pri njenih sošolkah, kjer ima skrbništvo mati.
Default avatar

lažete

Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Default avatar

gajsna neprij.

Miicka je napisal/a:
Ubogi otroči, ki morajo tovoriti vse tiste torbe od enega do drugega.

Skupno skrbništvo pride za moje pojme v poštev, če oba starša živita blizu, v isti občini ali vsaj blizu šole, da je čimmanj obremenitev za otroka, ko menjava okolje. Pri vama bo to polom, žal.
Pri skupnem skrbništvu ni edina opcija en teden pri materi in en pri očetu.Je polno variacij, le dogovor je potreben.
Default avatar

eeemmm

Meni bi bilo pa takrat, ko sta se starsa locla, velik lazje, ce bi prezivela en teden z enim drug teden z drugim, v primeru, da bi oba zivela v enem kraju. Ker pa sta bila oddaljena 1 uro, je bilo tezje, zato sem zivela 1 leto pri mami (vikende sem bila pri ocetu), po enem letu sem se selila k ocetu, kjer sem ostala do lani takega cajta. Mamo sem videla 1x mesecno, pa se to za kako urco.

Mislim, da se je fajn odlocit tud v prid otrokom, torej, kaj njim pase, ne gledat samo na stroske ipd...
Default avatar

res dogovor

Če ne more sam skrbeti za otroke (objektivne okoliščine) in bi v skrb vpregel mamo in sestro, je to jasen znak za CSD, naj te nikar ne prepričujejo, s tem narediš več škode kot koristi. Na Zahodu te reči že opuščajo.
Sem bila partnerka moškega, ki je imel skupno skrbništvo in vem, o čem govorim. Za otroka sem skrbela - takrat, ko je bil uradno pri njem - vsaj v 80% jaz. Ko sva se razšla midva (druga zgdoba), mi je bilo najtežje zaradi otroka, naj se še tako čudno sliši. No, ko mene ni bilo več, se je potem tudi skupno skrbništvo nehalo, ker mu preprosto ni zneslo. TAko da res razmisli.
pa še trije otroci - majkemi, to je res štala, če jih tedensko seliš gor in dol.
In seveda so stroški skorajda enaki, kot če ste skupaj. Kerpotem pač rabijo vse dvojno - dvojni računalnik, dvojno kolo, dvojna oblačila itd.

Za tisto mamo, ki ima otroka, stara 14 in 17 let: otroci se pri teh letih prav gotovo ne bodo selili. Ker imajo doma svojo sobo (svojo svobodo), računalnik, prijatelje. Brez zveze, morda bo klapalo kakšno leto, maksimum. Spremeni nazaj, če še lahko.
Default avatar

Vilina*

lažete je napisal/a:
Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Absolutno NI RES! Preberite si malo strokovno literaturo o skupnem skrbništvu in kaj to v resnici je - način, ki ga slovenski CSD prodaja kot suho zlato NI SKUPNO SKRBNIŠTVO. Sploh pa je zadnji odstavek eno posploševanje in nikakor ne velja!
Žal je sicer res, da veliko žensk ob ločitvi nagaja bivšemu partnerju tako, da ne dovoli stikov z otroki in to absolutno ni prav.
Nikakor pa ne drži, da smo vse, ki smo proti skupnemu skrbništvu, nesamozavestne in podobno. Gre za kompleksno situacijo, kjer je treba poznati vse člane družine, ki razpada in se šele potem odločiti, kako bodo živeli po ločitvi. In ne obstaja ena oblika, ki bi bila najboljša za vse.

Skupno skrbništvo se je razvilo v Skandinaviji in pomeni, da otrok po ločitvi ostane doma, starša pa sta tista, ki se selita in izmenjujeta - TO je PRAVO SKUPNO SKRBNIŠTVO! Zakaj se tega ne gremo v Sloveniji (vsaj jaz nobenega ne poznam, ki bi imel tako urejeno)? Ker se staršem ne da seliti, ker je to naporno in povzroča stres. Zakaj mislite, da je pri otrocih kaj drugače??
Default avatar

nagaja

kadar je vse idealno, se seveda da vse dogovoriti. ampak je to, zal, v zelo majhnem številu primerov.

tudi jaz sem mislila, da se bova z bivšim lepo dogovorila, kako bo s tamalim, pa se očitno ne bo dalo. najprej se je strinjal, da imam skrbništvo za otroka jaz. potem pa se je odločil, da ga bo zahteval on, ker sem ga zaj..., ker mi ne bo dal niti evra, aja, no, pa zdi se mu, da ima otrok pri njem boljše pogoje. nagajat pa noce.

on ima deljen delavnik in dela vsak dan do pol 7h. vmes ima sicer 3 ure frej, ampak ni do sedaj niti enkrat sel v tem času po otroka. ko sva se prvič sprla, me je ob 7h zjutraj z otrokom vret postavil na cesto, februarja, ko je bilo vsaj okrog nule, ali manj. pa se mnogo je bilo situacij, kjer se ni ravno izkazal.

sama mu nic ne zamerim. niti mu ne mislim preprecevat stikov, ker je cisto dober oce in mali ga ima rad.. poleg tega se zavedam, da otrok potrebuje oba starša. bi si pa želela imeti skrbništvo, ker ga poznam in vem, kako maščevalen je lahko.

morda bi skupno skrbništvo prišlo v poštev.. vendar se mi zdi trapasto, da bi bil mali vsak dan pri babici 4 ure, namesto z mano....
Default avatar

podpišem ja

lažete je napisal/a:
Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Tole je napisano brutalno odkrito, ampak se podpišem. Po 4 letih skupnega skrbništva mislim, da je najinemu sinu tako dobro, ima 2 doma in nobene zmede. Zaradi službenih reči pa občasno zamenjamo dneve, včasih pa tudi na njegovo željo.