skupno skrbništvo..kaj kako ..posledice
Sem čist nova v tem zato vas prosim za kakršno koli informacijo.Sedaj si urejam stanovanje in za 14 dni bo vse urejeno ,pripravljeno za odhod.Na CSD sva bila kjer smo določili za en mesec ko grem ,da grem z otroki..skupno skrbništvo,kar pomeni da so en tedden pri meni drug teden pri njem,menjava v nedeljo in da bo plačal otrošker položnice vrtca in šole.Imava tri otroke.
Jaz sicer se ne strinjam s tem ,ker do sedaj..se miti ni nevem kako ukvarjal z njimi…ja igra ja..toda kot so govorilne,roditeljski,zdravniki,šola…sem bla jaz zato.In sedaj CSD daje možnost njemu da se nauči..se pravi so otroci poskusni zajčki..
Raje bi videla da so pri meni …in jih vzgajam,,imam odgovornost..vsaj vem pri čem sem..to je moje mišljenje..
Seveda otroci gledaj drugače ..potrebujejo oba ..radi imajo oba ,kar je prav.
Toda on vztaja…pri tem ..kot seveda CSD ..zakatere je tako skrbništvo..seveda ….suho zlato.
In seveda tudi tisti teden ko bodo pri njem ne more skrbeti zanje..ker začenja službo zgodaj…in bi jih predal v varstvo svoji mami..ki je že kar v letih..s sladkorno in visokim pritiskom..v stresu ..da jih odpravi zjutraj..poskrbi za v šolo…njegova sestra pa da jih odpelje v šolo….
Ali pa da jaz spet olajšam zadevo gospodu in jih pridem iskat…Z razlago CSD …da jih bom vsaj videla….in odpeljem v šolo..
Kaj mislite o tem ..sem jaz čudna..?
Potem pa je tu…še denar ..sveta vladar..ŽAL.
Če bi bili pri meni..bi imela preživnino in v najemnini..bi mi bilo lažja …če pa razumem to skrbništvo…pa tega ne bo.A se motim?
IN kdo ima prvico do dodatka otroškega …jasno mi je potem da se dohodnina deli na dva dela..
Na kaj naj pazim..bojim se …da ostanem sama …in da bom prisiljena iti v najem v sobico..kjer niti ne bodo imeli …možnisti da jih imam.
A je to možno..?
Hvala vam za kakršnokoli informacijo.lep pozdrav
Vem za dva primera deljenega skrbništva in v obeh primerih sta se moška za to možnost odločila, da ne bo treba plačevat preživnine. Za enega mi je to povedala njegova mama, za drugega sestra.
Zgleda, da si mislita, tista dva tedna na mesec bom pa že zgural.
Pa je pri obeh problem, da sta se odselila v drug kraj, kot so živeli do sedaj (zaradi cenejšega stanovanja), se pravi, bosta morala vozit zjutraj otroke (osnovnošolce) v šolo in jih popoldan pobirat.
In ne znam si čist predstavljat, kako pol “ob menjavi” tovorijo sem in tja šolske stvari, obleko, še kakšne igrače … Al imajo vse po dvoje (kar pa tud ni ravno poceni).
Po moje tak način “delitve” otroke bolj zbega kot če ostanejo za stalno z enim staršem in občasno z drugim. Če bi mene takole vsak teden selili sem in tja tud kmalu ne bi več vedela, kje sem doma. Povsod ali nikjer?
Kar lepo počasi, vse se bo uredilo.
Kar se preživnine tiče, je pri skupnem skrbništvu tako, da morata vsak drugemu nekaj plačevati, seveda v skladu z zmožnostmi. če on bistveno več zasluži bo on tebi več dajal, ti njemu manj in boš še vedno v plusu. Seveda je lahko tudi obratno, odvisno od vajinih dohodkov, premoženja, situacije, itd. Če bodo otroci en teden pri očetu, potem boš imela vsekakor manj stroškov z njimi. Potreben je tudi dogovor, kdo jim bo kaj kupoval in delitev stroškov za potrebe preživljanja. V principu skupno skrbništvo ni nič slabega, sploh seveda, če nista starša preveč oddaljena in otroci tako ne menjavajo bistveno okolja vsak teden, to je vsekakor sicer lahko zanje stres. Na začetku je morda res bolje, da pomagaš pri ‘rihtanju’ otrok, saj se boste tako hitreje privadili novi situaciji, sicer pa ti iz lastnih izkušenj povem, da se bo s časom vse tako spremenilo in uredilo, da bo vsak rihtal otroke tisti teden, ko jih bo imel. Če oče dejansko želi sodelovati pri negi in vzgoji – zakaj pa ne, hvala bogu. Še prehitro bo ugotovil, kako naporno je to.
Spusti se v situacijo, poskušaj čimmanj komplicirat in otrokom čimbolj olajšat prehod v novo življenjsko obdobje.
Srečno!.
Daj prosim te lepo, pamet v roke, pojdi na CSD in vprašaj referentko ali karkoli že tam so, PO ZDRAVJU. Otroci k tebi in basta. Očetu pa redni stiki. Otroci se ne morejo selit iz tedna v teden, namesto očeta pa bo za njih skrbela ostarela babica.
Za cel teden ko bodo otroci pri očetu si za vsak dan beleži kdo jih zjutraj uredi, pelje v vrtec, pride po njih, skuha kosilo, pelje na aktivnosti/sprehod, pripravi večerjo, spravi spat… Potem pa s poročilo na SCD/sodišče.
LP
Jaz pa sem za skupno skrbništvo, ampak nikjer ne piše, da mora biti tako, kot sta vidva zdaj zmenjena – se pravi teden tu, teden tam.
Dogovorita se, da jih pride iskat po službi v šolo in so do večera pri njem, tam povečerjajo, se stuširajo in vse ostalo, nato jih pripelje domov in gredo pri tebi samo še spat. Vikende normalno delita, se pravi vsak drugi vikend pri enem od vaju. Tako odpade mama, sestra in vsa mogoča žlahta, ki naj bi flikala.
Tu nekaj ne bo v redu s tvojo zgodbo. ne morete se dogovorit za skupno skrbništvo, s tem, da tebi to ni OK. za skupno skrbitvo se morata oba starša strinjat prostovoljno (pogoj), potem se naj bi načeloma ugotavljalo, ali to je/ni ok … ker vzgoja bi morala biti enotna, ritem red tudi … če tega ni, je zadeva zelo zelo v škodo otrok.
Zdaj, ali ti malo fingiraš ali pa so te prinesli okoli in si se strinjala s skupnim skrbništvom, čeprav ga nočeš. Če je tako, takoj nazaj na CSD in jasno povej, da se s skupnim skrbništvom ne strinjaš. Bodo morali urediti sestanek in dogovoriti drugačno obliko. Otroci bodo seveda šli k tebi, očetu se bodo dodelili redni stiki.
Tole CSD igračkanje je brez veze. neke novodobne fore bi radi vpejevali .., pomni, odločaš še vedno ti (in mož). Ne daj se. Ne sprejmi. In striktno ločuj in jim daj jasno vedeti, da ti se ločuješ in da ne misliš igrati varuško bivšemu možu … pa da ne bi tudi sicer. Ko so otroci pri očetu, so pri njemu in naj nosi s tem vso skrb in odgovornost. Ne pa da boš ti še naprej špilala služkinjo in varuško, on se bo pa lepo imel. Tudi to jasno povej na CSD. Ko boš, mi verjemi, da bodo strune tud z njihove strani popolnoma drugače zapele.
moje mnenje pa je, da se ti kar strinjaj z ločenim skrbništvom, s tem, da zahtevaj po treh mesecih ponoven pregled. nikakor pa ne pristajaj na to, da boš ti skrbela za otroke v tistem času, ko so pri gospodu.
po treh mesecih se bo itak izkazalo dvoje
ali se bo človek zresnil in začel skrbet za otroke tako, kot je treba – kar je v končni fazi za pozdravit
ali pa bo obupal. roko na srce, ne verjamem, da bo sestra vsa srečna, ker si bo na grbo nakopala celotedensko obveznost.
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ”grožnja” dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet… To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.
Še enkrat … ko gre za skupno skrbništvo, sploh ne gre vprašanje ali s strinjaš ali ne strinjaš, ker taka oblika je možna le kot obojestranska prostovoljna iniciativa za kaj takega. Ni, bi, ne bi. Tu je le ja ali ne. V treh mesecih pa lahko otroke (če so še zelo majhni) s tako obliko skrbništva fino zafuraš … ker ti bo en teden A, on naslednji tedn B, spet ti x, potem on y …a to se vam zdi v dobro otrok? Morda, ko so že večji, že na nek način izoblikovani, za majhne popolnoma škodljiva praksa. pa ne začet, kako poznate tisteg, ki … posledice bodo vidne kasneje. v tujini to prakso (ki je že dalj časa prisotna) ravno zato opuščajo.
Sama sem bila v taki situaciji 4 leta nazaj. Midva sva se lepo dogovorila, da je skrbništvo moje in določila stike, z dogovorom sva prišla na CSD, tam pa se je začelo – na vsak način so me hoteli prepričati v skupno skrbništvo. Nisem se dala in nisem pristala, ker resnično menim, da to NI DOBRO za otroka. Otrok mora vedeti, kje je njegov dom. Tamala je, kljub ločitvi, srečen otrok, uspešna v šoli in še vedno ima oba starša. Midva sva se dogovorila, da se bova absolutno prilagajal hčerki in to tudi uspešno prakticirava. Stike imava sicer določene na papirju – vsak drugi vikend pri očetu in 1x do 2x med tednom. Pa se jih ne drživa kot pijanec plota ampak upoštevava želje hčerke, kolikor se pač da. Zadnje leto hči med tednom ne prespi več pri očetu, ker je sama povedala, da ji bolj ustreza, da je doma (pri meni), ker ima že kar precej dela s šolo in se tako lažje oragnizira. Jo pa zato med tednom kdaj oče pelje na trenenig in iz njega in sta takrat skupaj. Tudi za počitnice in dopuste se sproti dogovarjamo in smo vsi srečni in zadovoljni.
Ko sem se ločevala, je bila hči v 1. razredu in sva ji tako, kot sem zgoraj napisala, pojasnila in se je strinjala. Zdaj je že večja (5. razred) in sem jo ravno zadnjič spraševala, kaj si misli o skupnem skrbništvu (in sem ji ga predstavila točno tako, kot si ga predstavljajo na slovenskih CSD – 1 teden pri mami in 1 teden pri očetu) in je rekla, da ji to ne bi bilo všeč in da je zadovoljna tako, kot imamo.
Midva sva pred razpravo na sodišču, otroka sta stara 14 in 17. Vloženo imava za sporazumno razvezo in skupno skrbništvo, ampak se mi zmeraj bolj zdi, da sem ga polomila, ker sem se strinjala, ker sem računala, da se bova sčasoma začela pogovarjat normalno, pa nič ne kaže. Bivši se nenapovedan sprehaja po mojem stanovanju, ne plačuje ničesar, zganja pa še zmeraj psihično nasilje tako kot pred razhodom. Otroka seveda vidita, kaj se dogaja, zato ga ne preneseta. Ves čas sta pri meni in nočeta k očetu.
Zato sem zdaj v dilemi – a naj ostane pri skupnem skrbništvu, s čimer sicer prevzamem vse stroške nase, ampak tudi zagotovim, da otrokoma na bo treba na silo k očetu ali naj zahtevam skrbništvo – in kako bi v tem primeru to izgledalo na sodišču?
ah daj no, v treh mesecih pa res nič ne zafuraš, no[/quote]
Veš, govorim iz prve roke … ko sem se ločevala in kaj so doživljali moji oroci … če se ti zdi to, da t i4 leten otrok začne ponoči hodit po hiši in lulat po tleh, pa ne spat po 2-3 uri na noč …. drugi 3 leten začne trgat obnohno kožico do krvi, tretji sv krikih zbujat vsako noč … ok, potem naj bo po tvoje. Pa ni z bivšim nič kaj posebnega bilo narobe, le ni jim bil toliko “blizu”, z njimi, ne vem pač kaj in bili so otroci premajhni za tako podajanje … pa sploh ni šlo za skupno skrbništvo (ker kot pravim, nisem bila za), je šlo kar tako na horuk trganje otrk od doma, iz edinega bivališča, ki ga je poznal … in ko so prvič prespale pri njemu, se je začelo … bilo bi drugače, če bi se zadeva speljala postopoma.
Ja, ampak v tem primeru bo tudi določilo, da morata vsak drugi vikend obvezno k njemu. Kolikor mi je znano, otroci tu nimajo dosti besede. Moja dva pa tega na noben način nočeta. Pa lepo prosim, ne me zdaj napast, da sem manipulatorska mama, otroci niso slepi, opazijo zasvojenost s pornografijo in druge nelepe stvari, ampak ne bi rada vlekla tega na dan pred kakšnim sodiščem. Zato se mi zdi najbolje, da podpišemo skupno skrbništvo, v praksi pa to pomeni, da on obdrži denar, jaz pa zaščitim otroke. A si prav predstavljam?
Moram priznati, da se ga bojim in ga ne bi rada še dodatno izzivala s tožbo. Mi je naredil že ogromno škode, lahko je še več, ker je na in v takem položaju.
Meni se v konkretnem primeru zdi škoda, da se ne dogovorita: on ima zadrego zjutraj, ona verjetno popoldne … Oče se bo z dela peljal mimo šole in vrtca in ne bo mogel po otroke (v tednu, ko so pri njej). A ne bi bilo idealno, da jih ona zjutraj v miru zbudi, se spedenajo in v miru odpravijo vsak na svoj konec, iz šole/vrtca jih gre pobrat oče in so dve, tri ure z njim, mama pa v miru iz službe, ne da ji je treba gledat na uro in izgubljat živce, če je kje kak zastoj.
Skupno skrbništvo en teden tu, en teden tam se mi zdi še najslabša varianta, ker se da zelo lepo pokombinirat in imajo otroci lepo tako rekoč vsakodnevne stike vsaj uro ali dve na dan z obema staršema (kar ni samoumevno niti pri poročenih parih).
Ja, in tudi ta samoumevnost ženskega skrbništva je prekletstvo za obe strani.
Vilina, to je pravzaprav edini znosni način, samo je treba imeti kanček zdrave pameti. Pri nas bi komot furali skupno skrbništvo, če bi bili gospod oče za to. Pa niso, ker je to vendarle rahlo naporno, imeti otroke na grbi. Lahko pride, kadar hoče, pokliče, vse je stvar dogovora, pa žal funkcionira bolj švoh. Mora biti obojestranski interes.
[Vilina, to je pravzaprav edini znosni način, samo je treba imeti kanček zdrave pameti. Pri nas bi komot furali skupno skrbništvo, če bi bili gospod oče za to. Pa niso, ker je to vendarle rahlo naporno, imeti otroke na grbi. Lahko pride, kadar hoče, pokliče, vse je stvar dogovora, pa žal funkcionira bolj švoh. Mora biti obojestranski interes.[/quote]
Ja, zahteva zdravo pamet in vsaj na začetku, ko so čustva še zelo močna, malo potlačiti ego in zamere. Kot sem napisala, mi se sproti dogovarjamo in super funkcionira. Celo tako je, da oče sedaj veliko več časa preživi s hčerko, kot ga je prej, ko smo bili še skupaj.
Mi imamo skupno skrbništvo in smo ga dokaj uspešno prakticirali 6 let. Stanovanje sem kupila 5 minut vožnje stran od hiše, kjer smo prej živeli skupaj. Otroka sta se selila ob nedeljah in ni bil velik problem. Otroka stara 10 in 12 sta imela prav zaradi skupnega skrbništva oba starša enako časa in videla sta, da ju nobeden od staršev ni zapustil in tudi jaz sem imela malo miru, da sem si odpočila. Zdaj je od tega 7 let in bivši se je preselil na obrobje mesta, zato je hči večinoma pri meni, sin pa pri očetu, ker ga ta velika razdalje ne moti. Boste videli, da se bodo z leti otroci tako po svoje odločali, pomemben je občutek, da ju imata oba starša rada. Hči je še prej večkrat rekla, da je njej ta način menjave bolj všeč, kot pri njenih sošolkah, kjer ima skrbništvo mati.
[/b]
Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja…
Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade….japajade.
Meni bi bilo pa takrat, ko sta se starsa locla, velik lazje, ce bi prezivela en teden z enim drug teden z drugim, v primeru, da bi oba zivela v enem kraju. Ker pa sta bila oddaljena 1 uro, je bilo tezje, zato sem zivela 1 leto pri mami (vikende sem bila pri ocetu), po enem letu sem se selila k ocetu, kjer sem ostala do lani takega cajta. Mamo sem videla 1x mesecno, pa se to za kako urco.
Mislim, da se je fajn odlocit tud v prid otrokom, torej, kaj njim pase, ne gledat samo na stroske ipd…
Če ne more sam skrbeti za otroke (objektivne okoliščine) in bi v skrb vpregel mamo in sestro, je to jasen znak za CSD, naj te nikar ne prepričujejo, s tem narediš več škode kot koristi. Na Zahodu te reči že opuščajo.
Sem bila partnerka moškega, ki je imel skupno skrbništvo in vem, o čem govorim. Za otroka sem skrbela – takrat, ko je bil uradno pri njem – vsaj v 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jaz. Ko sva se razšla midva (druga zgdoba), mi je bilo najtežje zaradi otroka, naj se še tako čudno sliši. No, ko mene ni bilo več, se je potem tudi skupno skrbništvo nehalo, ker mu preprosto ni zneslo. TAko da res razmisli.
pa še trije otroci – majkemi, to je res štala, če jih tedensko seliš gor in dol.
In seveda so stroški skorajda enaki, kot če ste skupaj. Kerpotem pač rabijo vse dvojno – dvojni računalnik, dvojno kolo, dvojna oblačila itd.
Za tisto mamo, ki ima otroka, stara 14 in 17 let: otroci se pri teh letih prav gotovo ne bodo selili. Ker imajo doma svojo sobo (svojo svobodo), računalnik, prijatelje. Brez zveze, morda bo klapalo kakšno leto, maksimum. Spremeni nazaj, če še lahko.