Skupno skrbništvo
Zdravo, rabim obrazložitev. Ločujem se (verjetno bo šlo za umazano igro), mož je en nedorasel otrok, varal me je skoraj z vsako, ki je mimo prišla, bil je tudi nasilen do mene :(((…. Skratka zdaj je prišel z idejo, da bi se zmenila za skupno skrbništvo za otroka ( ima 2 leti) – kaj pomeni skupno skrbništvo glede preživnine, ter stikov z otroki, pri komu je v takem otrok dejansko… itd?
Pri sodelavki si je tudi bivši mož zamislil skupno skrbništvo. Ki bi po njegovem izgledalo tako, da pač on preživnine ne bi plačeval (ker imata skupno skrbništvo), otroci bi pa vseeno (razen kak drugi vikend) bili pri mami (ker jih on pač ne more imeti toliko časa). Gre torej za način, kako ni treba preživnine plačevati, otrok pa tudi ne gledati.
Hvala Topsy,
to pomeni, da bo še borba, saj je bil nasilen tudi do otroka, tega pa ne bom dopustila, da bo pri njem živel, pa še brez kontrole… :(((( groza groza groza, se mi je zdelo, da ni to glih varianta za naš primer….očitno bom mogla dobrega odvetnika najti (ampak nimam ravno denarja v izobilju), saj mi je tudi že grozil,da če ne bo po njegovo, da se lahko zgodi kot pri Koroški deklici….ubogi moj otrok, kaj mora vse doživeti :((((
Se strinjam s tabo, to je moderen način ponavadi moških, kako se izognit svoji odgovornosti.Zato je tudi men na živce, ko slišim kakšno kolegico, ko mi pove, da sta se tako zmenila, v resnici pa samo vem, da je ustrahovan, ker si nič ne upa in potem ostane točno tako: on nič ne plačuje, otroci pa ostanejo samo ženski.
Tebi Lastovka pa sporočam, da se bori za svojega otroka…
Skupno skrbništvo funkcionira samo v primeru, da sta mama in oče sposobna normalne in kakovostne komunikacije. Ker je najverjetneje, da je nista, saj se drugače verjetno ne bi ločila, skupno skrbništvo pri večini parov odpade že v štartu.
Poleg tega je to tudi finančno kar velik zalogaj, saj naj bi imel otrok praktično vsega po dvoje, ker živi en del meseca pri enem in drugi del meseca pri drugem staršu.
V tujini tak način že opuščajo, saj so ugotovili, da nenehno seljenje in spremembe okolja niso ravno primerne za otroke. Večinoma skupno skrbništvo dopuščajo samo v primeru, da otrok ostane v stanovanju, kjer se izmenjujeta mama in oče. Kar v praksi pomeni, da potrebuješ 3 stanovanja. Kako to potem urejaš, če imaš kasneje še drugo družino, mi pa tudi ni jasno.
Točno tako, opuščajo, ker je že toliko let v praksi, da so se negativne posledice že začele kazati. Pri nas pa je zarai modne muhe vse bolj v porastu. In sodišča veselo pritjujejo, enako izvedenci, CSD, le otroški psihologi so proti, vendar njih nihče nič ne vpraša, niti mnenja ne upošteva.
Tudi moj je imel to noro idejo, ker nisem bila za, je tožil pa za polno skrbništvo. Mislim, brez veze. Otrok, sploh 2 leten, najprej rabi red, stabilnost, doslednost, kar mu nenehno menjavanje okolja in nenahno menjavanje vzgojnega pristopa lahko le škodi. Ne rečem, morda, če sta starša zrela in močno usklajena v vzgoji, ter da zelo sodelujeta, da se skupno skrbništvo izvaja pri starejših otrocih, a pri tako majhnih absolutno ne. Pa še tam .,. otrok rabi dom in dom je eden,
sicer je le zmeden.
Ti se pa bori, vendar na pošten način. Ker sodišča so dandanes močno, močno naklonjena očetom in vsak tvoj “nemir”, tvoj neprimeren odziv, bodo uporabili proti tebi. In če boš umirjena, ti otrok ne bo vzel nihče. V skupno skrbništvo te pa prisilit nihče ne more, ker morata biti starša prostovoljno oba za.
Bojim se, da si stvar predstavljaš preveč enostavno – če se bosta lomila okoli skrbništva, bo stvar itak trajala in trajal in sodišče ne bo kar tako ovrglo predloga, ker se pač ti ne boš strinjala. Lahko bi recimo skrbništvo dodelilo njemu, kajne.
Tako ali tako vaju čaka sestanek na CSD (Zarja bo sicer rekla, da ne, a ne poznam primera, da niso šli tudi na CSD), da si sploh razčistita pojme. Če bosta naletela na solidno delavko, se boste morda kaj zmenili kar tam in se s tem izognili dolgotrajnemu, dragemu in mučnemu postopku na sodišču. Moja prijateljica je tja hodila skoraj eno leto, ker je imel bivši čudne ideje o skupnem skrbništvu (sem sicer zagovornica skupnega skrbništva, samo njegove ideje so bile pa res bizarne – šel je dejansko štet URE na teden …) in nazadnje sta tam sklenila dogovor, ki sta ga nato posredovala sodišču in to ga je potrdilo. To je bilo še vedno bistveno hitreje, kot če bi se stvar reševala na sodišču.
Torej začni na začetku, najprej si razčistita pojem kaj in kako, potem pa dalje.
Tud poznam en primer, ko se gresta bivša skupno skrbništvo. Glavni razlog, da se on to gre, je, da ne plačuje preživnine. No, ampak otroka sta dejansko en teden pri njemu in en teden pri njej. Si pa ne znam čist predstavljat, kako to funkcionira, ker sta oba šoloobvezna, on živi v drugem kraju kot ona (oziroma so živeli prej skupaj), se pravi ju mora vozit v šolo, hodit iskat, ne vem, a potem komplet vse šolske potrebščine selijo vsak teden sem in tja …
In mi je čisto razumljivo, kot berem zgoraj, da zna tako skupno skrbnoštvo čudno vplivat na otroka, saj nima nobenega pravega reda, ne ve niti natanko, kje je pravzaprav doma …
Kar se pa tiče prvega posta – pri takem očetu bi jaz poskusila naredit vse, da do skupnega skrbništva ne bi prišlo.
Iz lastne prakse: otrok natančno ve, kje je doma: pri obeh…je pa vse stvar zrelosti staršev.
Pri nama je šlo za skupno skrbništvo, a brez nekih trdnih okvirjev, ker sva oba delala v dobro otroka.Se nisva obremenjevala s tem, pri komu je otrok več oz. manj, na treninge ga je vozil, tisti, ki je bil prost, kolo,smuči,itd.(večje izdatke) sva poravnavala oba, sicer pa je financiral tisti,ki je takrat imel več…
Torej: skupno skrbništvo DA, a za čustveno dozorele starše.