Forum.Over.Net

Starševski čvek

Nakup stanovanja na hipoteko in dati v najem

Default avatar

Realno

punca je še nezrela je napisal/a:
Realno je napisal/a:
Snaha to be je napisal/a:

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun...

Hipoteko bom odplačevala sama in on zaradi tega ne bo nič na slabšem, ker mi bo ostalo še dovolj plače...

Če greva narazen njemu ostane stanovanje pri starših meni pa stanovanje, ki sem si ga kupila.
On bo pa pač ta denar, ki ga jaz dam za hipoteko hranil na svojem TRR ali pa si kupil kaj svojega, kar bo on potem obdržal.

Kar se mene tiče ostane tudi njemu dovolj denarja, da bi lahko sprovedel enako stvar...nimam nič proti...

Če ne greva narazen imava po izplačilu hipoteke oba dodaten prihodek oz gre stanovanje najinim otrokom.
Tvoje razmišljanje je zrelo in odgovorno do sebe,moža in bodočih potomcev,nikoli se ne zanašaj na druge,samo nase,ker neveš kaj življenje prinese.Nisi nepoštena do bodočega moža,kajti on nekaj že ima,ti pa nekaj omogoči sebi,ker tako neboš ob morebitni ločitvi(upam da je nikoli nebo in da bosta doživela obletnico zlate poroke) zahtevala nič od njegovega stanovanja,ker boš imela svoje.
V bližnji prihodnosti bo možnost tudi predporočne pogodbe.
Če smo ravno realni, sem jaz 99%, da je tole realnost napisala kar avtorica sama, ko pa tako vestno odgovarja na vsak zapis.
Ni kaj, sama si bo jam oskopala. Žal.
Ne nisem ista oseba kot avtorica.
Zakaj je bolje,da vloži svoj privarčevani denar v tujo lastnino in čez par let odkoraka brez vsega?Danes ni realno slepo zaupanje,ampak biti trdno na tleh,da gredo žal zakoni včasih tudi po zlu.Bolje da imata še pred sklenitvijo zakona vsak svojo lastnino,kot da se leta pravdata zaradi lastnine,v katero sta oba vložila lep kup denarja.Še vedno lahko avtorica primakne vsak mesec dogovorjeno vsoto za najemnino tastu,če noben drug dogovor nebo mogoč in ima svoje stanovanje,ki nebo predmet pravdanja.Isto velja za moža.Ljubezen je možna tudi kadar je vse črno na belem.
Default avatar

homles

@Snaha to be



Če daš tole tvoje razmišljanje prebrati tvojemu fantu in "tastu", ti bo takoj jasno, kaj naj s svojimi 30 jurčki narediš, ker v bajto te ne bo maral nihče več.

Zamisli se.........nad seboj, seveda. ;)
Default avatar

mica.cica

Meni se zdi ideja zelo v redu. Je treba mislit nase, hkrati pa ne moreš zahtevat nekaj, kar ni tvoje nikoli bilo in nikoli ne bo.
Default avatar

Drage mone

Drage mone, a ve bi pa tako:
- 30.000 bi dale svojemu fantu, da kupi piskre in kavč;
- tastu bi vsaki mesec plačevale najemnino;
- ko si bo fant omislil novo fračo in bi vas tast fliknil iz bajte bi se mu šli pa še zahvalit, ker ste lahko obema gospodinjili 10,20,30 let in sofinancirali njune stroške (avtorica piše, da plačujeta oboje stroške - tudi za tasta - hkrati pa še tasta hranita - se pravi tudi ona financira fantovega očeta).

Ejga, upam, da bosta naša tamlada dva tudi prignala takšne snahe ;)
Default avatar

seveda ja

bognedaj da si kaj zase kupiš. Da poskrbiš zase. Za svojo prihodnost. Prihodnost otrok. Prepusti vse možu. Bo on poskrbel za vse. In kot taprava slovenka boš potem jamrala po monu kako pri 40+ nič nimaš razen svojih sončkov za kateri nisi sposobna skrbet finančno ker to pa ja mož počne.

Stanovanje je investicija. In ja kupi ga. Midva imava tudi dva. Sva že prej imela vsak svojega. Kaj naj bi zdaj jaz svojega prodala in dala njemu denar?
Resno včasih prav ne morem verjet koliko opaljenih žensk je kle gor.
A res niste sposobne same zase skrbet? In vam prav pritisk dvigne, ko ugotovite da so celo ženske, ki so zmožne a?
Default avatar

tinka-marinka

midva sva stanovanje kupila, kredita na mesec 600€, čez par let se bova preselila v hišo, stanovanje bova oddajala. Če bo šlo vse tako kot je treba bova imela to stanovanje za penzijo. To gledam nekako kot šparanje.
v drugem primeru, vedno ga lahko prodam in to za ene par jurjev več kot sem ga kupila. Torej sva vsa ta leta živela v najemnini, ki je v višini mesečnih obresti in to je še vedno manj kot če bi dejanjsko nekomu plačevala najemnino.
Default avatar

grčija

Snaha to be je napisal/a:
Sedaj pa razmišljam, da bi z mojimi prihranki kupila stanovanje na hipoteko in ga dala v najem, tako da bi to hipoteko odplačevala caa po 100-150€ na mesec. Se vam zdi to dobra ideja?
Hipoteko bi odplačevala samo po 150€ na mesec? Si tu že odštela najemnino, za katero ne veš, ali jo boš čez 10 let sploh lahko še od koga dobila? Tvoj načrt sloni na predvidevanju, da bo vedno dovolj najemnikov in da boš vedno imela službo.
Default avatar

leelee_nepr.

Če bo ona par 10 tisoč evrov prihrankov vložila v stanovanje, naj glede tega naredita notarski zapis. Kar bo pa tekom zakona še vložila v stanovanje, je skupno, to je logično. Vse zaprisežene feministke obrnite vloge. Kaj bi rekle o možu, ki "iz svojega žepa" odplačuje kredit za stanovanje in vztraja, da je to potem izključno njegovo?
Default avatar

premisli

Ne mislim se vtikati v tvoj odnos s fantom ipd, tega je bilo že nekaj napisanega, odločitev je pa tvoja oziroma vajina.

Je pa zaenkrat samo en odgovor vseboval pametno zadevo glede nakupa stanovanja za najem - to ni idealna investicija! Najprej si izračunaj, koliko 100-150 EUR (ali kolikor naj bi že dobila od najemnine) na letni ravni prinese donosa od cene stanovanja. Nisi jasno napisala, ali bi poleg 30.000 prihranjenih EUR vzela še kredit, glede na to, da pišeš o hipoteki, se mi zdi, da bo stanovanje dražje. Torej pride donos najbrž približno kot obresti na banki, če ne celo manj.

Vendar, to ni vse. Nepremičnina je investicija, ki zahteva vzdrževanje. Sama boš morala kriti stroške rezervnega sklada, investicijskega vzdrževanja tako v stanovanju kot na bloku (kar se ne bo krilo iz rezervnega sklada). Vse, kar ni tekoče vzdrževanje, je po zakonu strošek najemodajalca, saj vzdržuje vrednost nepremičnine (npr popravilo dvigala, zamenjava pipe in vse podobne stvari).

Najemnina se ti tudi obdavči, razen če misliš oddajati na črno, kar res odsvetujem. Vprašanje tudi, kakšne najemnike boš dobila - lahko ti uničijo stanovanje, lahko ti ne plačujejo najemnine, lahko celo ne stroškov in se bodo potem tebi kot lastnici usedli na plačo ipd. In tudi težko takšne spraviš iz stanovanja, če ne želijo iti prostovoljno.

Potem je še naslednja stvar - stanovanje bo treba čez nekaj let obnoviti. Če pa bi res prišlo do tega, da gresta s fantom narazen, je vprašanje, ali bi ti to še vedno bilo všeč oziroma ustrezalo po kvadraturi, lokaciji ipd.

V glavnem, pamet v roke, razmišljaj racionalno in ne misli si, da je nakup nepremičnine z namenom oddaje super donosna zadeva, temveč premisli vse okoli tega, da ti ne bo jutri žal.
Default avatar

Ne vem no

Avtorica in njen tip zgleda, da kar dobro zaslužita - po moje prineseta oba domov vsak NAJMANJ 1.000EUR.

Če živita pri njem in plačata samo stroške, po tamalem ostane obema vsaj 500€.
Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogla z ostankom plače vsak razporejat po svoji vesti in željah.
Mož bo zapravljal denar za ljubice, žena pa za stanovanje in bosta oba srečna.

Tudi jaz ne vidim kje šteka ;) - seveda pod pogojem, da za življenje in gospodinjstvo prispevata oba.

Aja - tipična mona je itak finančno odvisna od moža - in če kdo, potem si lahko njen mož privošči stanovanje po strani, ona pa nikakor.

Seveda bodo posledično šle v luft ob ideji, da ob ločitvi pripada stanovanje tistemu, ki ga je financiral.

Popolnoma druga zgodba pa bi bila, če bi eden imel kredit za stanovanje, drug pa bi plačeval vso hrano in položnice in ostale skupne stroške. Potem pa se strinjam, da imata pravico do tega stanovanja oba. Pravno je pa tako ali tako od obeh.
Default avatar

negreveč

seveda ja je napisal/a:
bognedaj da si kaj zase kupiš. Da poskrbiš zase. Za svojo prihodnost. Prihodnost otrok. Prepusti vse možu. Bo on poskrbel za vse. In kot taprava slovenka boš potem jamrala po monu kako pri 40+ nič nimaš razen svojih sončkov za kateri nisi sposobna skrbet finančno ker to pa ja mož počne.

Stanovanje je investicija. In ja kupi ga. Midva imava tudi dva. Sva že prej imela vsak svojega. Kaj naj bi zdaj jaz svojega prodala in dala njemu denar?
Resno včasih prav ne morem verjet koliko opaljenih žensk je kle gor.
A res niste sposobne same zase skrbet? In vam prav pritisk dvigne, ko ugotovite da so celo ženske, ki so zmožne a?

Sorry, ampak svoje situacije z njeno ne moreš primerjati. Vidva sta oba imela svoje stanovanje že PRED poroko in to OBA. Onadva noben nima nič. In dati nasvet, naj si kupi stanovanje na hipoteko za vsak slučaj, živet pa naj gresta pod tastovo streho, je meni skregano z vsako logiko. Imam kolegicoj, ja, podobna situacija. Je imela priliko in je nekako prišla do svoje hišice, jo oddaja, a z možem in otroki živi v tastovi hiši no, tudi taščini. pač, njena odločitev. Razumejo se nikakor ne, a ona raje trpi, je na pomirjevalih, kot da bi se preselili v "njeno" hišo ... Ok, pol pa naj trpi.

Aja, podobno sem doživela tud sama. Z razliko, da je bil preračunljiv mož, zdaj seveda že bivši. Je planiral, pridobival pravna mnenja, spravljal vsak ušiv račun, pisal vse nase ... pa kaj mu to zdaj pomaga? V hiši živim jaz z otroki, ker ve, da če me bo skušal sopravit ven, grem zelo zelo daleč ...pa mu vseeno tudi otroci (in zunanji imidž) pomenijo nekaj. tako jih ima bolj blizu, ker sicer bi jaz odšla daleč kolikor se le da. In ja, ko se slučajno enkrat to odkrila, našla, me je skoraj kap. Zlomilo se mi je srce, ko sem videla, kako brez zaupanja je stopil v zakon. Ne moreš prek tega, ne gre, ker je bil odnos grajen na nezaupanju, na neki laži - bilo bi drugače, če bi mi to povedal (bi se strinjala). In odnos se je počasi začel krhati, kwer končno, a lahko potem ti takemu človeku kaj zaupaš?
Default avatar

ločevalka

leelee_nepr. je napisal/a:
Če bo ona par 10 tisoč evrov prihrankov vložila v stanovanje, naj glede tega naredita notarski zapis. Kar bo pa tekom zakona še vložila v stanovanje, je skupno, to je logično. Vse zaprisežene feministke obrnite vloge. Kaj bi rekle o možu, ki "iz svojega žepa" odplačuje kredit za stanovanje in vztraja, da je to potem izključno njegovo?
Hipotek. posojilo se bo odplačevalo "sama", z najemnino, tako nizko pa je lahko zaradi začetnega vložka (njenega). Recimo, da so to obresti na privarčevani znesek - njen privarčevani znesek. Še vedno skupna lastnina? V bistvu ne vem, ker bi to vsak odvetnik interpretiral po svoje. In verjemi, da bi spreten dosegel to, da bi na koncu ona imela manj kot na začetku, vse v imenu skupnega premoženja.
Pri pametnih ne bi smelo biti sporno, realnost je pa nekaj drugega.
Default avatar

Snaha to be

Hipoteko bi odplačevala z najemnino + po moje bo potrebno še kakšnih 100-150€ doplačati, ker ne bi rada imela hipoteke na 20 let.

Fantu tega ne delam za hrbtom, ampak se o tem pogovarjava inm me razume, da hočem imeti za sabo neko "varovalko", da ne bom pri 50 ostala na cesti, ker ne bo nič mojega.

Druga opcija bi bila, da tega stanovanja ne dava v najem, ampak v njem živiva sama.
Pisano bi bilo na oba.
Pri tem je seveda hipoteka čisto najin strošek. Kar se mene tiče sem pripravljena iti v to (ravno zato, da bova na svojem - pravnoformalno gledano), fant pa ne, ker se mu zdi neumno za manjšo kvadraturo, kot jo imava pri njem plačevati ali najemnino ali kredit.

Te zadeve so mi pač pomembne.
Stara sem 30 let, od nekdaj skrbim zase (trenutno živim v najemniški garsonjeri) in ne morem pristati na to, da je moj stanovanjski problem v celoti odvisen od dobre volje tasta in fanta.
Default avatar

avbica

Tisti, ki jim starsi niso nic dali, pa so vseeno pri denarju, to naredijo tako, da kupijo stanovanje/hiso na kredit, kot to namerava avtorica. Ne bluzite o kaj pa, ce ne bo najemnikov, pa vzdrzevanje, bla bla bla.
Default avatar

mica.cica

leelee_nepr. je napisal/a:
Če bo ona par 10 tisoč evrov prihrankov vložila v stanovanje, naj glede tega naredita notarski zapis. Kar bo pa tekom zakona še vložila v stanovanje, je skupno, to je logično. Vse zaprisežene feministke obrnite vloge. Kaj bi rekle o možu, ki "iz svojega žepa" odplačuje kredit za stanovanje in vztraja, da je to potem izključno njegovo?
Ona ima del denarja našparanega. Drugi del se bo kril (večinoma ali v celoti; to ne vem) iz najemnine.
Hiša v kateri bosta živela, njena ne bo nikoli, čeprav bo prav tako kot mož plačevala stroške.

Kje je torej problem? V tem, da mož ne bo prenesel samostojne žene?
Default avatar

gumpa

Sem sicer za skupne finance, ampak ti dam čisto prav. To je samo neka investicija v nepremičnino, ki se bo sama odplačevala. Ti boš v bistvu plačevala samo neakj višjo dohodnino in ne boš prav nič na slabšem, kot bi bila, če bi te nogavice imela v štrumflu!

Tudi jaz bi na noben način ne investirala v nepremičnino, ki ni moja, niti ni pisana na mojega partnerja. Zakaj le?
Vedno so težke potem delitve nečesa "skupnega".

Razmišljaš zelo pametno in trezno, ne glede na to, da imaš svojega partnerja rada. Ko gredo, če, čustva k vragu in ti tvoj preljubljeni mož nategne lokalno kelnarco pa ostaneš brez vsega.

Koliko podobnih zgodb samo preberemo na tem forumu...komentarji pa v stilu: kaj pa nisi prej poskrbela zase.
Default avatar

gumpa

Snaha to be je napisal/a:
Hipoteko bi odplačevala z najemnino + po moje bo potrebno še kakšnih 100-150€ doplačati, ker ne bi rada imela hipoteke na 20 let.

Fantu tega ne delam za hrbtom, ampak se o tem pogovarjava inm me razume, da hočem imeti za sabo neko "varovalko", da ne bom pri 50 ostala na cesti, ker ne bo nič mojega.

Druga opcija bi bila, da tega stanovanja ne dava v najem, ampak v njem živiva sama.
Pisano bi bilo na oba.
Pri tem je seveda hipoteka čisto najin strošek. Kar se mene tiče sem pripravljena iti v to (ravno zato, da bova na svojem - pravnoformalno gledano), fant pa ne, ker se mu zdi neumno za manjšo kvadraturo, kot jo imava pri njem plačevati ali najemnino ali kredit.

Te zadeve so mi pač pomembne.
Stara sem 30 let, od nekdaj skrbim zase (trenutno živim v najemniški garsonjeri) in ne morem pristati na to, da je moj stanovanjski problem v celoti odvisen od dobre volje tasta in fanta.
Zelo, zelo pametno razmišljaš. Vse kar boš delala, naredi preden se odselita skupaj ali poročita. Da bo to res tvoje.
Default avatar

gumpa

negreveč je napisal/a:
seveda ja je napisal/a:
bognedaj da si kaj zase kupiš. Da poskrbiš zase. Za svojo prihodnost. Prihodnost otrok. Prepusti vse možu. Bo on poskrbel za vse. In kot taprava slovenka boš potem jamrala po monu kako pri 40+ nič nimaš razen svojih sončkov za kateri nisi sposobna skrbet finančno ker to pa ja mož počne.

Stanovanje je investicija. In ja kupi ga. Midva imava tudi dva. Sva že prej imela vsak svojega. Kaj naj bi zdaj jaz svojega prodala in dala njemu denar?
Resno včasih prav ne morem verjet koliko opaljenih žensk je kle gor.
A res niste sposobne same zase skrbet? In vam prav pritisk dvigne, ko ugotovite da so celo ženske, ki so zmožne a?

Sorry, ampak svoje situacije z njeno ne moreš primerjati. Vidva sta oba imela svoje stanovanje že PRED poroko in to OBA. Onadva noben nima nič. In dati nasvet, naj si kupi stanovanje na hipoteko za vsak slučaj, živet pa naj gresta pod tastovo streho, je meni skregano z vsako logiko. Imam kolegicoj, ja, podobna situacija. Je imela priliko in je nekako prišla do svoje hišice, jo oddaja, a z možem in otroki živi v tastovi hiši no, tudi taščini. pač, njena odločitev. Razumejo se nikakor ne, a ona raje trpi, je na pomirjevalih, kot da bi se preselili v "njeno" hišo ... Ok, pol pa naj trpi.

Aja, podobno sem doživela tud sama. Z razliko, da je bil preračunljiv mož, zdaj seveda že bivši. Je planiral, pridobival pravna mnenja, spravljal vsak ušiv račun, pisal vse nase ... pa kaj mu to zdaj pomaga? V hiši živim jaz z otroki, ker ve, da če me bo skušal sopravit ven, grem zelo zelo daleč ...pa mu vseeno tudi otroci (in zunanji imidž) pomenijo nekaj. tako jih ima bolj blizu, ker sicer bi jaz odšla daleč kolikor se le da. In ja, ko se slučajno enkrat to odkrila, našla, me je skoraj kap. Zlomilo se mi je srce, ko sem videla, kako brez zaupanja je stopil v zakon. Ne moreš prek tega, ne gre, ker je bil odnos grajen na nezaupanju, na neki laži - bilo bi drugače, če bi mi to povedal (bi se strinjala). In odnos se je počasi začel krhati, kwer končno, a lahko potem ti takemu človeku kaj zaupaš?

Ti pa ne da si samo preračunljiva, še PODLA si do maximuma! sRam te naj bo, otroke uporabljaš, da manipuliraš z bivšim in si greješ rit v skupni bajti!gg
Default avatar

leelee_nepr.

mica.cica je napisal/a:
leelee_nepr. je napisal/a:
Če bo ona par 10 tisoč evrov prihrankov vložila v stanovanje, naj glede tega naredita notarski zapis. Kar bo pa tekom zakona še vložila v stanovanje, je skupno, to je logično. Vse zaprisežene feministke obrnite vloge. Kaj bi rekle o možu, ki "iz svojega žepa" odplačuje kredit za stanovanje in vztraja, da je to potem izključno njegovo?
Ona ima del denarja našparanega. Drugi del se bo kril (večinoma ali v celoti; to ne vem) iz najemnine.
Hiša v kateri bosta živela, njena ne bo nikoli, čeprav bo prav tako kot mož plačevala stroške.

Kje je torej problem? V tem, da mož ne bo prenesel samostojne žene?
Problem je v tem, da gre ta njena samostojnost na škodo družinskega proračuna. Ko bo crknil bojler v njenem stanovanju, ga bo morala ona zamenjat. Mogoče bo šlo to teoretično iz njenega žepa, bo pa cela družina zaradi tega ob nekaj sto evrov.

Če ne bo imela ves čas najemnikov, bo treba vseeno plačat obrok kredita. Mogoče iz njenega žepa, ampak tisti mesec bo družina imela nekaj sto evrov manj.

Še vedno se ni našla herojka, ki bi upala vsaj napisat (če že v resnici tako nihče ne misli), da bi se ji zdelo povsem v redu, da mož iz svojega denarja financira neko tretje stanovanje, ki je potem izključno njegovo.

Vsi ti izračuni, kako njima itak ostane vsakemu po 500 evrov na mesec, so bulšit. Kje ste še to videli, da v družini vsak od partnerjev razpolaga s polovico dohodka izključno zase? Ko imaš enkrat otroke, to ne gre več. Plačamo položnice, potem gre pa mož jadrat, žena pa vzdržuje neko svoje stanovanje. Kje so pa tu otroci?
Default avatar

Kupi

snaha to be
stanovanje kupi. Kupi ga pred poroko, oz pred vselitvijo v tastovo hišo.
Absolutno. Naj bo tvoja investicija v neodvisnost.
Da ne boš pri 40+ pakirala kovčkein otroke v varno hišo. Oz nikamor, ker nikamor ne bi imela iti. Moško zelo dobro izkoriščajo žensko ranljivost, ker nimajo kam. Polovica foruma je na to temo: bi šla, pa nimam kam.
Še vedno lahko kasneje karkoli narediš z njim. Se vselita vanj, ga prodaš, je za otroke.
Pomeni tvojo varnost.
In ja, vsi se poročamo za večno, vendar se večina loči slej ali prej. Zakaj bi tlačili glavo v pesek. Tako je. Pa še polovica tistih, ki se ne loči, bi se, če bi imela kam.
Kupi, absolutno .