Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Nakup stanovanja na hipoteko in dati v najem

Nakup stanovanja na hipoteko in dati v najem

Za stanovanje imam prihranjenih caa 30.000.

V naslednjem letu si nameravama urediti stanovanje pri fantu (kupit je potrebno samo pohištvo) – imela bi caa 135m2 s souporabo kleti in garaže.

Spodaj živi njegov oče, ki pa je večino časa pri svoji prijateljici, drugače pa se dobro razumemo, tako da ni nekih ovir za življenje “pod skupno streho”.

Sedaj pa razmišljam, da bi z mojimi prihranki kupila stanovanje na hipoteko in ga dala v najem, tako da bi to hipoteko odplačevala caa po 100-150€ na mesec.

Se vam zdi to dobra ideja?
Kaj bi ve naredile na mojem mestu?

Ne bi rada čez 20 let bila brez strehe nad glavo…nikoli ne veš kaj se zgodi :S:S:S:S

Če kupim stanovanje s svojimi prihranki in ga potem plačujem s svojo plačo (ob tem seveda krijem vse tekoče stroške skupnega življenja) a se potem to stanovanje deli ob primeru ločitve?

Ne me sedaj obtožit, da že na začetku mislim na ločitev, ampak koliko ljudi se poroči “za vedno” pa se potem vseeno ločijo…

Da, deli se, ker je bilo odplačano v času zakonske zveze. Vse tisto, kar bi odplačevala v času zakona oziroma skupnega življenja, se šteje, da sta plačevala oba, ne glede na to, kdo je dejansko plačeval. Ker gre za to, da je ves vajin zaslužek skupen denar.

Mi smo to rešili tak, da sta stanovanje kupila moja starša, jaz pa sem jima odplačevala hipoteko.
Sem pa edinka in ni bilo straha, da bi se za stanovanje grebel kak brat ali sestra.

nova
Uredništvo priporoča

Mene pa zanima kako situacijo vidi tvoj fant oz. kaj bi si ti mislila, če bi fant prišel k tebi živeti pa bi si ves čas vajinega zakona / skupnosti plačeval hipoteko nekje po strani, kao češ kaj če gresta narazen.
Ne vem no, ravno pošteno in fer tole ni pa kakor koli obrneš.

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

Hipoteko bom odplačevala sama in on zaradi tega ne bo nič na slabšem, ker mi bo ostalo še dovolj plače…

Če greva narazen njemu ostane stanovanje pri starših meni pa stanovanje, ki sem si ga kupila.
On bo pa pač ta denar, ki ga jaz dam za hipoteko hranil na svojem TRR ali pa si kupil kaj svojega, kar bo on potem obdržal.

Kar se mene tiče ostane tudi njemu dovolj denarja, da bi lahko sprovedel enako stvar…nimam nič proti…

Če ne greva narazen imava po izplačilu hipoteke oba dodaten prihodek oz gre stanovanje najinim otrokom.

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

[/quote]

Ja seveda, plačevala boš za tekoče stroške, to da boš pa imela na razpolago tujih cca 135m2 s souporabo kleti in garaže za n let pa ni pomembno, kajne.
Živela boš v njihovem, hkrati si pa po strani privoščila samo svoje lastno stanovanje. Vse ostalo je lari fari, metanje peska v oči češ saj pa lahko on enako počne al pa da bo na koncu itak vse otrokom ostalo. Hahaha, preračunljivka si že na začetku skupne poti, kaj šele bo.

In zakaj ne bi teh svojih prihranjenih 30-ih tisočakov ponudila za ureditev skupnega gnezdeca, morda nakup skupnega avtomobila, plačala ti kakšne počitnice, kupila kaj njegovemu očetu, če ti pa velikodušno odstopa nadstropje svoje lastne hiše? A to pa ne bi šlo? Boga, boga.

Če boš naredila kot si spraševala v prvem postu, se boš res ločila. Verjemi, nekaj po strani je hudič. Delam na takšem področju, da sem nemalokrat priča kolobacij ravno iz tega razloga.

Pa srečno vseeno, kakor koli se odločiš.

Mogoče (oz. najverjetneje) sem jaz staromodna, ampak meni že tvoje izhodišče “to bom jaz plačevala iz svojega žepa, njemu bo pa itak ostalo 150 evrov mesečno, pa naj si tudi kaj kupi” ne štima. A mislita bit vidva cimra a imet družino? Iz katerega žepa bosta pa otroke imela?

kje pa živite, da so stanovanja tako poceni, da bi te kredit prišel le do 150 EUR mesečno?

to je eno
drugo je pa, da ko bodo tu enkrat otroci, boste porabili vsak evro. tvoj partner nič ne bo šparal ob strani, ampak bo verjetno vse šlo za familijo.

tretje je to, da je treba stanovanje vzdrževat. verjemi, po petih ali desetih letih najemnikov, bo konkretno kaj za vlagat. pa še to, če boš imela poštene najemnike. lahko naletiš na take, ki ti bodo res naredili škodo. lahko naletiš na take, ki ne bodo plačevali stroškov in boš na koncu ostala s kupom dolgov.

stanovanje v najem ni investicija, ki bi bila varna. če pa moraš še kredit vzet zanj je pa ponavadi čista izguba.

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

[/quote]

Ja seveda, plačevala boš za tekoče stroške, to da boš pa imela na razpolago tujih cca 135m2 s souporabo kleti in garaže za n let pa ni pomembno, kajne.
Živela boš v njihovem, hkrati si pa po strani privoščila samo svoje lastno stanovanje. Vse ostalo je lari fari, metanje peska v oči češ saj pa lahko on enako počne al pa da bo na koncu itak vse otrokom ostalo. Hahaha, preračunljivka si že na začetku skupne poti, kaj šele bo.

In zakaj ne bi teh svojih prihranjenih 30-ih tisočakov ponudila za ureditev skupnega gnezdeca, morda nakup skupnega avtomobila, plačala ti kakšne počitnice, kupila kaj njegovemu očetu, če ti pa velikodušno odstopa nadstropje svoje lastne hiše? A to pa ne bi šlo? Boga, boga.

Če boš naredila kot si spraševala v prvem postu, se boš res ločila. Verjemi, nekaj po strani je hudič. Delam na takšem področju, da sem nemalokrat priča kolobacij ravno iz tega razloga.

Pa srečno vseeno, kakor koli se odločiš.[/quote]

Teh 30.000 gre samo in izključno za nakup stanovanja…hvala…a da bom dala sedaj 30.000 v bajto, ki ne bo nikoli moja, potem pa lahko čez 20 let spakiram in grem kam?
Oz na kakšni podlagi jih naj dobim potem od tasta? In v kolikšnem času? Par letih? Živim pa naj tačas kje?

Kar se mene tiče tudi ne rabiva živeti zatojn pri fantu amapk lahko vzameva moje prihranke in kupiva stanovanje.

Tako, da me z oprostitvijo najemnine tudi ne ganeš preveč…

Karkoli že boš naredila z denarjem, to naredi pred poroko oziroma pred skupno vselitvijo. Tako potem nekih težav ko/če pride do ločitve ne bo. kasnejše “manipulacije” so težje dokazljive in četudi so, niso nikoli čiste …

Drugače pa, če te že zanima … del odnosa, zame kar bistven del, je zaupanje. In če nekdo vstopa v odnos, zvezo, zakon z mislijo kaj pa če pride do ločitve in tako tudi ravna, potem je na nek način taka zveza že kar obsojena na propad. Ja, ker bazira na nezaupanju. Še posebej, če fant tega ne bo tako zlahka razumel. In tudi, s tako imaginarno mislijo, z nekim četudi le enim izmed, scenarijem, ga zlahka prikličeš v realo … in življenje se bo začelo odvijati prav po tem scenariju. A te razumem, ne misli, da tole pišem proti tebi. Še posebej te razumem, če redno bereš MON … a zavedaj se, da mon ne odraža ravno realnega stanja …

No, jaz sem vedno in bom v odnose/zveze/zakon vstopala le pod predpostavko čistega zaupanja in mislijo, da je to zveza “do smrti” … pa četudi se je izkazalo že, da temu ni tako in sem se naj … (tudi finančno), te misli in ravnanja ne opustim. Ker sicer zame zveza sploh ni mogoča.

Ja seveda, plačevala boš za tekoče stroške, to da boš pa imela na razpolago tujih cca 135m2 s souporabo kleti in garaže za n let pa ni pomembno, kajne.
Živela boš v njihovem, hkrati si pa po strani privoščila samo svoje lastno stanovanje. Vse ostalo je lari fari, metanje peska v oči češ saj pa lahko on enako počne al pa da bo na koncu itak vse otrokom ostalo. Hahaha, preračunljivka si že na začetku skupne poti, kaj šele bo.

In zakaj ne bi teh svojih prihranjenih 30-ih tisočakov ponudila za ureditev skupnega gnezdeca, morda nakup skupnega avtomobila, plačala ti kakšne počitnice, kupila kaj njegovemu očetu, če ti pa velikodušno odstopa nadstropje svoje lastne hiše? A to pa ne bi šlo? Boga, boga.

Če boš naredila kot si spraševala v prvem postu, se boš res ločila. Verjemi, nekaj po strani je hudič. Delam na takšem področju, da sem nemalokrat priča kolobacij ravno iz tega razloga.

Pa srečno vseeno, kakor koli se odločiš.[/quote]

[/quote]
Tako, da me z oprostitvijo najemnine tudi ne ganeš preveč…[/quote]

Seveda te ne gane, ker si res preračunljivka kot je ena zgoraj že zapisala. Če si stara nekje 22-26 potem te razumem, drugače pa NO COMENT.

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

Hipoteko bom odplačevala sama in on zaradi tega ne bo nič na slabšem, ker mi bo ostalo še dovolj plače…

Če greva narazen njemu ostane stanovanje pri starših meni pa stanovanje, ki sem si ga kupila.
On bo pa pač ta denar, ki ga jaz dam za hipoteko hranil na svojem TRR ali pa si kupil kaj svojega, kar bo on potem obdržal.

Kar se mene tiče ostane tudi njemu dovolj denarja, da bi lahko sprovedel enako stvar…nimam nič proti…

Če ne greva narazen imava po izplačilu hipoteke oba dodaten prihodek oz gre stanovanje najinim otrokom.[/quote]
Tvoje razmišljanje je zrelo in odgovorno do sebe,moža in bodočih potomcev,nikoli se ne zanašaj na druge,samo nase,ker neveš kaj življenje prinese.Nisi nepoštena do bodočega moža,kajti on nekaj že ima,ti pa nekaj omogoči sebi,ker tako neboš ob morebitni ločitvi(upam da je nikoli nebo in da bosta doživela obletnico zlate poroke) zahtevala nič od njegovega stanovanja,ker boš imela svoje.
V bližnji prihodnosti bo možnost tudi predporočne pogodbe.

ti si pa res taprava…30 jurjev bi porabla za sebe on pa vama bo opremil dom…se ti zdi, da tu vse štima, da je to pošteno…Zakaj se pa z partnerjem ne zmenita, da vama njegov oče napiše pol hiše, pa skupaj vložita v vajin dom…

Zakaj ni pošteno?
Jaz bom krila enako stroške skupnega življenja kot on. Se pravi ne živim na njegov račun…

Hipoteko bom odplačevala sama in on zaradi tega ne bo nič na slabšem, ker mi bo ostalo še dovolj plače…

Če greva narazen njemu ostane stanovanje pri starših meni pa stanovanje, ki sem si ga kupila.
On bo pa pač ta denar, ki ga jaz dam za hipoteko hranil na svojem TRR ali pa si kupil kaj svojega, kar bo on potem obdržal.

Kar se mene tiče ostane tudi njemu dovolj denarja, da bi lahko sprovedel enako stvar…nimam nič proti…

Če ne greva narazen imava po izplačilu hipoteke oba dodaten prihodek oz gre stanovanje najinim otrokom.[/quote]
Tvoje razmišljanje je zrelo in odgovorno do sebe,moža in bodočih potomcev,nikoli se ne zanašaj na druge,samo nase,ker neveš kaj življenje prinese.Nisi nepoštena do bodočega moža,kajti on nekaj že ima,ti pa nekaj omogoči sebi,ker tako neboš ob morebitni ločitvi(upam da je nikoli nebo in da bosta doživela obletnico zlate poroke) zahtevala nič od njegovega stanovanja,ker boš imela svoje.
V bližnji prihodnosti bo možnost tudi predporočne pogodbe.[/quote]

Če smo ravno realni, sem jaz 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da je tole realnost napisala kar avtorica sama, ko pa tako vestno odgovarja na vsak zapis.
Ni kaj, sama si bo jam oskopala. Žal.

In zakaj ne bi teh svojih prihranjenih 30-ih tisočakov ponudila za ureditev skupnega gnezdeca,
– ker stanovanje ni pisano niti na fanta, niti nimam želje, da bi kadarkoli bilo pisano na mene, ker moralno to stanovanje ne bo moje NIKOLI – zgradila sta ga fantova starša in je kvečjemu njegovo, zato ob primeru “ločitve” ne bi nikoli imela srca zahtevati karkoli iz stanovanja….

morda nakup skupnega avtomobila – imava vsak svoj srednji avtomobil, ko bo potreba po večjem, bova oba avtomobila prodala, z izkupičkom kupila enega velikega in enega majhnega, doplačilo bova odplačala s skupnimi močmi…

plačala ti kakšne počitnice, – ne vidim razloga, da bi morala plačevati počitnice mojemu fantu, ker je on ravno tako opravilno sposoben in dovolj zasluži, da si lahko plača počitnice sam…če pa bi ostal brez službe ali pa ne bi dobil plače pa bi mu plačala tudi počitnice…

kupila kaj njegovemu očetu, če ti pa velikodušno odstopa nadstropje svoje lastne hiše? – očetu plačujeva vse stroške, hkrati, ko pride za par dni “domov” je pri nama na hrani. Vsako leto mu za rojstni dan tudi podariva teden dni toplic, pa na morje gresta z v.d taščo v app mojih staršev….če pa bi tast kaj potreboval pa mi tudi ni problem mu kaj kupit…ne vem kje šteka 😉

Opremo bova kupila skupaj…imava dovolj visoke plače, da si lahko privoščiva 3 omare, kuhinjo in nov kavč…

Kako že se nadaljuje skoraj vsaka tožba nesrečnih žena tukaj gor … saj bi šla, pa nimam kam.

Stanovanje bi se pa v primeru ločitve delilo – vsaj tisti del, ki bi bil odplačan s posojilom.

Delili bi se pa tudi prihranki na fantovem TRR, če smo že pri tem…

Draga punca, sprašuješ kje šteka. Šteka pri tebi. Vsa si naperjena v to, da dokažeš svoj prav. Ne razumem zakaj sploh pišeš sem gor, če boš pa itak naredila po svoje. In itak si že sveto prepričana, da tisto tam ne bo vajin DOM, ti bi rada le svoje stanovanje , ker po tvojem bosta itak šla narazen…prej ali slej.
Naredi kot želiš, življenje je vendar tvoje.

Miru ne bo ne pri tebi, ne pri njem. In glede na napisano in prebrano, imata možnost obstati in ostati skupaj in živeti le, če NE gresta živet v očetovo hišo in si torej skupaj kupita nekaj svojega.


Tvoje razmišljanje je zrelo in odgovorno do sebe,moža in bodočih potomcev,nikoli se ne zanašaj na druge,samo nase,ker neveš kaj življenje prinese.Nisi nepoštena do bodočega moža,kajti on nekaj že ima,ti pa nekaj omogoči sebi,ker tako neboš ob morebitni ločitvi(upam da je nikoli nebo in da bosta doživela obletnico zlate poroke) zahtevala nič od njegovega stanovanja,ker boš imela svoje.
V bližnji prihodnosti bo možnost tudi predporočne pogodbe.[/quote]

Če smo ravno realni, sem jaz 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da je tole realnost napisala kar avtorica sama, ko pa tako vestno odgovarja na vsak zapis.
Ni kaj, sama si bo jam oskopala. Žal.[/quote]

Ne nisem ista oseba kot avtorica.
Zakaj je bolje,da vloži svoj privarčevani denar v tujo lastnino in čez par let odkoraka brez vsega?Danes ni realno slepo zaupanje,ampak biti trdno na tleh,da gredo žal zakoni včasih tudi po zlu.Bolje da imata še pred sklenitvijo zakona vsak svojo lastnino,kot da se leta pravdata zaradi lastnine,v katero sta oba vložila lep kup denarja.Še vedno lahko avtorica primakne vsak mesec dogovorjeno vsoto za najemnino tastu,če noben drug dogovor nebo mogoč in ima svoje stanovanje,ki nebo predmet pravdanja.Isto velja za moža.Ljubezen je možna tudi kadar je vse črno na belem.

@Snaha to be

Če daš tole tvoje razmišljanje prebrati tvojemu fantu in “tastu”, ti bo takoj jasno, kaj naj s svojimi 30 jurčki narediš, ker v bajto te ne bo maral nihče več.

Zamisli se………nad seboj, seveda. 😉

Meni se zdi ideja zelo v redu. Je treba mislit nase, hkrati pa ne moreš zahtevat nekaj, kar ni tvoje nikoli bilo in nikoli ne bo.

Drage mone, a ve bi pa tako:
– 30.000 bi dale svojemu fantu, da kupi piskre in kavč;
– tastu bi vsaki mesec plačevale najemnino;
– ko si bo fant omislil novo fračo in bi vas tast fliknil iz bajte bi se mu šli pa še zahvalit, ker ste lahko obema gospodinjili 10,20,30 let in sofinancirali njune stroške (avtorica piše, da plačujeta oboje stroške – tudi za tasta – hkrati pa še tasta hranita – se pravi tudi ona financira fantovega očeta).

Ejga, upam, da bosta naša tamlada dva tudi prignala takšne snahe 😉

bognedaj da si kaj zase kupiš. Da poskrbiš zase. Za svojo prihodnost. Prihodnost otrok. Prepusti vse možu. Bo on poskrbel za vse. In kot taprava slovenka boš potem jamrala po monu kako pri 40+ nič nimaš razen svojih sončkov za kateri nisi sposobna skrbet finančno ker to pa ja mož počne.

Stanovanje je investicija. In ja kupi ga. Midva imava tudi dva. Sva že prej imela vsak svojega. Kaj naj bi zdaj jaz svojega prodala in dala njemu denar?
Resno včasih prav ne morem verjet koliko opaljenih žensk je kle gor.
A res niste sposobne same zase skrbet? In vam prav pritisk dvigne, ko ugotovite da so celo ženske, ki so zmožne a?

New Report

Close