Želodčki, jetrca, žolca … a jeste to?

Mmm, njamsi, a jeste kdaj stvari, nad katerimi se marsikdo zmrduje, npr. piščančji želodčki, jetrca, možgani, svinjski parklji, žolca …?

Še sami napišite kaj takega, kar jeste, drugim pa se zdi nenavadno in bljak.

No, saj večine teh stvari se dandanes po trgovinah niti ne da dobiti, smo pa jedli včasih na kmetih (pa nisem stara 100 let, ampak rojena v 80. letih) – svinjska ušesa, kurji kremplji, kurja glava …

Vampe, mavžlje, krvavice in vse, akr si sama naštela. Meni je vse to odlično!

piščančji želodčki in jetrca niso čisto nič nenavadni,jih uporabljam v kuhinji…prašičji parklji-tace so izvrstne za kislo juho,še boljša je s svinjskim jezikomin pljuči,ušesi,ter ledvičkami.Kurje tace,vrat,glava,drobovina z zelenjavo dajo najboljšo juho.Nadet svinjski želodec je tudiizvrstna domača tlačenka,enako koline,ki so ajdove,krvavice,prosene… ob furežu je okusna tudi pečena kri…

Obožujem vampe, krvavice itak, jetrca.

Imam pa rada goveje srce – tako dušeno z krompirjevimi žganci – super.

Želodčkov pa nisem še – kakšen recept?

Aja obožujem tudi pljučka v omaki z veliko parmezana povrhu.

Rojena sem v 70-ih, živela sem na kmetiji in nikoli nisem marala ničesar od naštetega.

želodčkova omaka: na rumeno praženi čebuli dušimo očiščene in narezane želodčke,ko spustijo maščobo,pomokamoin zalijemo z vodo.Dodamo lovor,timijan,sladko papriko,ter kuhamo uro in pol,oz.dokler niso res mehki.Na koncu dodamo kislo,ali sladko smetano po okusu.Zraven priloga po želji.

včasih smo vse to jedli. spomnim se tudi, da prašičeve možgane.
sama sedaj tega ne kuham. no razen jeter in krvavic.

Jaz jih pa narežem na nekako tri dele, popečem na maščobi, potem pa pokuham, dodam zelenjavo – por, korenje, kolerabo (kar pač imaš pri roki) in začimbe – sol, timijan, šetraj (malce improviziram). Pride nekakšna enolončnica. Zelo dobra.

No, jaz bi te pa nažicala za recept za dušene srčke 🙂

naštetega nikoli nisem jedla in dvomim da kdaj bom, se mi želodec dviguje ko razmišljam o tem :))

vse kar od mesa pojem ja kakšen košček perutnine, govedine iz juhe in kakšen košček kranjske klobase v čorbi, mogoče kilo mesa letno to pojem

Jaz imam tudi rada vso to “bljakarijo” (razen možgan, jajc, …) Se spomnim, ko sem včasih za psa kuhala želodčke, da sem jih kar nekaj sama pomljackala. Mmmm

Vse razen, žolce in vampov:)

nisem še poskusilaničesar od naštetega in dvomim, da kdaj bom. Si le privoščite še namesto mene. 🙂

rada imam doma narejeno jetrno pašteto,je neprimerljiva proti kupljenim…

Skuham svinjska srca. Lahko so goveja, vendar se še dlje kuhajo. Svinjska pa kar dobro urco. Potem odlijem vodo, obrežem maščobo, sčistim notranjost, če je kje zakrknjena kri slučajno. To je za vaške mucke. V Tušu so lepo očiščena tako, da ni dosti dela. Narežem na tanko, na lističe, kot npr. jetrca za praženje.

V kastroli razpustim kar malo več čebule, česna,posolim, dodam narezana srčka, lovor, majaron, eno kocko in malo zalijem z vodo. Tako cca pol ure, oz. dokler se čisto ne razpusti čebula. Eni zgostijo z moko, jaz ne, zato dam več čebule. Na koncu lahko dodaš malo parad. mezge.

Naredim za 2 dni. Prvi dan je za prilogo polenta ali pire krompir, drugi dan malo zalijem, dodam oluščen grah in fajn prevrem. Tokrat jemo s kruhom.

Običajno skuham cca 12 ali kakšnega več srčkov. Jih narežem, dam porcijsko v vrečko in v skrinjo.
Meni so, tako narezana, dobra tudi v solati s čebulo in bučnim oljem.

Šara, vampi, pa brodet . to so poezija za moj buši, več zame ker se drugi zgražajo, pa še ledvičke, njami mami. Vse kar pišete ne jem – ampak z velikim veseljem požrem ! Jupis prihaja čas teh jedi…

ni ga boljšega kot kisla juha iz svinjskih parkeljcov, repa ali ušes:)))))……tlačenka je zakon….krvavice pa morajo bit narejene po mojem okusu……obožujem na žaru pečena jetrca s tržaško omako (česen+peteršilj), slaba niso niti tista pražena s čebulo postrežena s sveže pečenim kruhom…..srca mi nekak ne sedejo…..možganov se izogibam od bolezno norih krav…zanimivi so ocvrti bikovi prašniki, ampak sem jih probala samo enkrat……vampi po tržaško ala WW so mi zakon….edina stvar, ki se več ne bo znašla na mojem jedilniku so ledvičke, mi pač smrdijo……..

aja, pa tanartaboljši esih flajš, ki sem ga jedla je bil narejen iz kuhanih kravjih gobcev…

pa se zgražajte…..

misliš kravjega jezika:)zelo dobro:)))

misliš kravjega jezika:)zelo dobro:)))[/quote]

ne jezika, iz kravjega mavla….kar pomeni gobec….tisti neodlakani del kravjega gobca…

….ampak na žalost te specialitet ni več možno kupiti…..

Če namočiš ledvička za par ur v mleko ne smrdijo !

misliš kravjega jezika:)zelo dobro:)))[/quote]

ne jezika, iz kravjega mavla….kar pomeni gobec….tisti neodlakani del kravjega gobca…

….ampak na žalost te specialitet ni več možno kupiti…..[/quote]

to še pa nisem jedla:) zanimivo

Ko sem bila otrok, se je doma pripravljalo kup naštetega – spomnim se kuhanih kurjih vratov in nog, mozgovih kosti, govejih možganov, prašičje glave v pečici, svinjskih in govejih jetrc, ponvičnika iz goveje krvi …

Ne spomnim pa se, da bi jedli želodčke, srčke, itd.

Nisem marala takrat (jetra sem jedla “pod prisilo”, ker so menda “polna železa”), danes pa sploh ne uživam nobenega mesa, tako da tudi naštetega ne.

Kako jo pa narediš? Kak recept, prosim?

Uuuuuuuuuu jezik v solati s čebulo in bučnim oljem.

Poznam par, zdaj sta stara cca 70 let, ko gresta vsako, ma čisto vsako nedeljo v eno oštarijo na jezik, zraven pa 2 dcl belega. To prakticirata že kar ene 30 let, nikoli nimata doma nedeljskega kosila:-))

WW, berem, da se ti spoznaš na tele beštje. Me zanima, če veš, kaj so jetrnice in, če jih pri vas delajo. Mi jih je sodelavka prinesla iz Hrastnika pa niso bile to to, Oni jetra čisto drobno semeljejo, za moj okus morajo biti pa v majčkenih koščkih pa še teh zelo malo.

Goveji gobec, kuhan, potem pa na tanko narezan, dodaš narezano čebulo, olje, kis, poper, mljask je to dobro. Se ne da več kupiti, ker vse zrežejo v salame in klobase. Če pa poznaš mesarja, se še da dogovorit, da ti ga zrihta.
Jedli smo tudi pohano kravje vime, pa pohan priželjc in rajželjc. To so bile poslastice, ki jih več ni. Pa žolco smo kuhali vsak teden. Zdaj je že kar težko dobiti repke pa kremplje. Tiste, ki jih prodajajo, niso niti senca domačih.