Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Mlada in brez službe – nosečnost (da, ne)?

Mlada in brez službe – nosečnost (da, ne)?

Stara okrog 30, fakulteta narejena, vendar službe ni in ni, kljub temu, da se praktično dnevno prijavljam. Tistega pravega materinskega nagona nimam in ga nikoli nisem imela, vseeno pa vem, da jih v življenju enkrat hočem oziroma vidim imeti. In vem tudi, da bi me žalostilo, če bi mi v malce starejših (ne starih, da ne bo kdo narobe razumel) letih, ko bi končno imela občutek, da imam vse pogoje rekli, da jih pa zaradi zdravstvenih težav ali česa podobnega ne mogla imeti.

Je po vašem mnenju oz. bolje rečeno izkušnjah torej bolje:
a) čakati na slużbo in idealnejše pogoje, kar sicer zgleda lahko traja, saj že nekaj let iščem zaposlitev za ne/določen čas, vseeno pa bi bila situacija z dodatno plačo in porodniško neprimerno bolj rožnata, ali
b) imeti otroka sedaj, ko dodatnega denarja nimava, sva pa še relativno mlada in zdrava, imam če ne drugega vsaj čas za varstvo tamalega.

So delodajalci bolj “alergični” na novopečene mamice ali cca 30 letnice z resnimi partnerji?
Namreč, se mi dogaja, da po ovinkih vprašajo, če živim s partnerjem in si ne predstavljam zakaj bi jih to zanimalo razen v kontekstu porodniških dopustov v prihodnosti. Sumim, da bi prej dobila službo, če bi rekla, da sem (ne mislim slabšalno) lezbijka 🙂

Ne sprašujem zato, da se bom na podladi mona lažje odločila kaj storiti z mojim življenjem :-), temveč bi rada slišala zgodbe in izkušnje koga s podobno situacijo.

da bi lahko imela otroka. Ker pa si ga v tem času ne želiš, ga raje ne imej. Kaj bi imel
otrok od tebe, če si ga ne želiš.

Nimaš pa kaj več dosti za čakati, ker si že kar stara za prvega otroka, pa tudi
ni rečeno, če boš zanosila takrat, ko si boš to zaželela.

Vseeno mislim, da ti fakulteta pri tem nič ne pomaga- a ne, da sprašuješ norosti.

Jaz sem zanosila takrat, ko sva si oba to želela in nisem čakala na 30-leta za prvega
otroka in ni mi žal. Sedaj pri 37 imam že dva otroka in na poti je tretji.

Lep dan

Marjetka

Zanosila sem, ko nisem imela službe in nikoli nisem niti pomislila, da je to ovira!
Ker ni bila.
Preživljali smo se z malo denarja, vendar je ljubezen vse premagala:)

Poznam dekleta, ki so čakala, čakala in čakala…potem pa otrok ni bilo-in jih na žalost tudi ne bo-nikoli:(

Kar pogumno!

nova
Uredništvo priporoča

Meni je žal, da sem čakala, morala bi že kaki 2 leti nazaj, zdaj pa sem malo boljšo službo dobila…zdaj pa še takoj ne bi, da se tukaj naučim vse in tako dalje….
Tako, da jaz bi na tvojem mestu, zdaj 🙂

Saj se, da bolj skromno tudi. Na žalost gledam sedaj tukaj dosti žalostnih zgob, ko so ženske čakale, ker pač najprej služba in tako dalje…sedaj pa vem za dve, samo v mojem hodniku, ki se že leta trudijo z umetnimi pa nič 🙁 full žalostno, kar stisne me 🙁

Vem, kako po ovnikih sprašujejo, ne smejo direktno vprašati, če že imaš otorke ali si jih želiš, zato sprašujejo, če imaš partnerja, kje živiš bla, bla…. težke barabe so pač.

Tako,da kar pogumno. 🙂

Kot sem rekla, v življenju si jih želim imet, vendar pa pač nimam tistega instinktivnega iiiiii ooooo aaaaaaaaa kako je cortkannn bu bu buuu, ko vidim otroke. Partner je itak za, jaz pa v dilemi, če ne bi raje počakala še par let zaradi moje brezposelnosti. Konec koncev kot praviš, rosno mlada nisem več (kljub temu, da se tako počutim) in seveda je tudi možno, da bi trajalo, preden bi zanosila.

Marjetka, vse lepo in prav, pa imaš tudi službo oziroma si takrat imela?
Nisem spraševala koliko ste stari in koliko otrok imate 😉

Pa samo mimogrede, sploh nisem omenila fakultetne izobrazbe zato, da bom izpadla bolj pametna, jezus, kakšna omejenost. Ampak na hitro samo orisati situacijo, leta izobrazba itd, oziroma, da nisem ena z osnovnošolsko izobrazbo, prelena za delat in bi sedaj štemala otroke za državno pomoč. Osebno se mi najboljša opcija zdi najt pravega partnerja, končat (kakršnokoli – pač po želji) šolanje, služba, štalca, kravca, seveda. Vendar vse vedno ne gre po načrtih in željah, zato je treba razmislit tudi o kakšni variaciji.

Kako boste pa živeli? Ima partner službo ali boste računali na državo?

Otroka imej, če imaš zanj pogoje, saj so otroci luksuz in nekaj, kar moraš nujno imeti…

Otroci so ogromna odgovornost in poleg ljubezni je še en faktor, da STANEJO! Ne moreš prehitevati stvari. Sedaj bi imela otroka, ker si ravno doma, kakšne hude želje ni, pa kaj ti je dolgčas?

Ne glede na vse opevano kolk je lepo iemti dojenčka, brezpogojna ljubezen, je resnica tudi ta, da imaš veliko možnosti, da bo te pravljice hitro konec, ko boš budna cele noči, ko boš tako utrujena, da ne boš vedela zase in ob vsem tem še doma na mizi šteti, če imaš za plenice ali ne, ne bo nič podobno opevani pravljici. Otroci stanejo.

30 let ni starost pri kateri je treba vrat na nos imeti otroke,katere si niti zelo ne želiš. Starost ne pomeni a si mama,ki je v formi ali a si dobra mama ali ne. Gre zato, da je dobra mama zadovoljna mama. Vedeti, da te na koncu porodniške NE čaka služba, vedet da je treba gledat na vsak cent zna postati stresno.

Nikoli ne bom razumela, zakaj eni rinete v starševstvo in ste hkrati brezposelni. Pa kaj vam je ljudje?? Sploh ženske … praviš, da ima tip službo. Kako pa veš, da jo bo obdržal oz da bo sploh ostal s tabo, ko se otrok rodi? Kaj boš pa potem – novorojenček in brez službe, na grbi staršem/državi itd.
Prosim, ne mi s tem, potem pa lahko vsi kar nehamo rojevati. Velika razlika je, če imata oba službo in relativo dober dohodek (tako da ostane vsaj ena plača, če eden ostane brez)+ nekaj prihrankov (vsaj za dve leti v primeru izpada dohodka) … ali pa sta oba oz celo samo eden na minimalcu. In potem vse vemo, kaj sledi … lažne samohranilke, fehtanje na RK, pri sorodnikih, na Tedniku, Preverjeno, Iskrica.
Jaz imam uni izobrazbo, bila naj bi relativno iskan profil, pa vendar služb za (ne)določen čas NI, pa če se na glavo obrnem. Tako delam na avtorske pogodbe in tudi na črno (popolnoma brez slabe vesti). Sem brez vseh pravic, državi dol visi zame. Pa vendar imam toliko pameti v glavi, da NIKOLI ne bi rodila otroka, dokler bom v taki situaciji. S čim naj ga nahranim? Porodniške mi ne bo plačeval nihče, niti bolniške. Dedec mi lahko jutri pobegne z drugo in me pusti samo (to se je vedno dogajalo in se vedno bo).
Konec koncev pa tudi, zakaj bi se pa vsi morali razploditi? Naj se plodijo tisti, ki imajo pogoje za to, ne pa reveži. Saj nismo živali, da bi sledili samo nagonom. Se pa o tem resno vprašam ob dveh brezposelnih starših, ki imata 5+ otrok.

Se strinjam s prav vsemi, Aredhel, Ni dileme in Rajko…
Saj to je problem!:-)

Partner ima službo, prav tako bi nama finančno lahko pomagali tudi družini, vendar kljub temu ostaja dejstvo in želja, da bi čim prej tudi jaz dobila zaposlitev. Brez otroka ali z – ne vem samo, kako radi imajo zaposlovalci kaj frišne mame. Da ne bi potem zaradi tega še 5 let dlje iskala delo…

Za prvega otroka si pravzaprav že stara, zato ne odlašaj. Kako boste preživeli? Kjer je volja, je tudi pot. Pa srečno!

zdaj ga imej,sej se da preživet če se more,midva sva tud na istem,zdaj sem že drugič noseča:)pač si ne privoščimo veliko,amšak preživimo,tudi če boš čakala na službo pa tudi ni garancije da boš dobila dobro plačano.Ko/če jo dobiš bo pa tudi problem za delodajalce ko greš na porodniško( govorim v najslabšem primeru) ali boš pa še bolj kolebala med kariero in otroci,leta pa letijo mimo.

A se ti slišiš kako razmišljaš o otroku? Da bi ti lahko pomagala družina, pa kako zaposlovalci gledajo?
Si res stara 30? Zelo deluješ na izredno mlado in nezrelo osebo, ki računa na to, da ko bo mati in odgovorna 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za drugo bitje, nekako zadnji čas, da res odrasteš, vmes še mal svojo mami klicala, da rabi plenice?!

Čas je, da se postaviš na svoje noge, postaneš odgovorna in predvsem samostojna oseba. Da računaš kdo vse ti bo pomagal,ko bo rodila, to namreč ni.
Verjamem, da je veliko lepse prebirati komentarje žensk, ki pravijo, da imej otroke, da se ti lahko naredi, da jih sploh ne boš morala imeti,…
Res je, enako kot se ti lahko naredi, da ostaneš sama z otrokom, katerega ne boš mogla preživljati.

N

Zdaj vidim, da je napaka v zadnjem stavku. Torej pravilno je: “saj so otroci luksuz in NE nekaj, kar moraš nujno imeti…,”

Ne odlašaj imej otroka in vse se bo uredilo.Službo pa boš že dobila,čez kako leto ali dve,sedaj si v starosti ko je že čas za otročička.

Ne, kljub temu, da nimam zaposlitve, mi ni dolgčas niti minuto. Se zavedam tudi, da s tem pridejo neprespane noči, velik finančni zalogaj, jok in stok, obračanje vsakega centa, predvsem to si predstavljam – da je zaradi vedenja, da se kot ponavadi po izteku porodniške, nimaš kam vrnit v službo in delovovni kolektiv, lahko precej moreče. Da ne pomislim na pubertete, stroške šolanja, njihovih dejavnosti itd, meni ni treba pravit, saj sem rekla, da blaznega materinskega nagona pač nimam:-) zato jih brezglavo pač ne bi imela, kot nekateri, ki preprosto to željo imajo in se potem vse navadno lepo izzide.
Vem samo, da jih hočem kljub temu enkrat imeti v prihodnosti in nočem, da me kakšna mena povozi, preden jaz ratam vsa materinska, hehe. Ko jih bom enkrat imela, vem, da bom vsa navdušena in ponosna kot vsaka mama, samo glede na situacijo ne vem, kaj bi bilo bolj vredno reskirati – čas in s tem zdravje, ali slabše finančno stanje…

Zakaj pa si ne daš plana? Če v roku dveh let ne dobim službo, bom imela dojenčka? Do takrat aktivno varčujeta in še bolj aktivno išči službo. Pri 32 nisi stara, niti v meni.Kaj pa to?

N

Zdaj vidim, da je napaka v zadnjem stavku. Torej pravilno je: “saj so otroci luksuz in NE nekaj, kar moraš nujno imeti…,”[/quote]
Aja. A, če maš otroke, k maš službo in jo pol zgubiš, a pol pa otroke potolčt al kaj?
Mislim, si pa zahojena.Škoda komentirat!Ubogi tvoji, če jih imaš za luksuz!

Če bi se že odločila, bi res raje brala komentarje ZA otroka, tako pa z veseljom preberem vse argumente. Hvala za tvoje prispevke, kljub temu pa sem opazila, da si zelo ozkogledna oseba.

Kako jaz to razmišljam (odnos delodajalcev, družine, itd)? – odgovorno, razumsko in pač ne nagonsko. Bi mogoče bilo bolje obratno, vendar je kot je.

Naj se postavim na lastne noge in se osamosvojim? A ti slabo vidiš ali kako je kdo zmožen v mojem pisanju spregledat, da si na vse pretege poskušam najt zaposlitev? Najlažje je govorit, kako smo “mladi” leni, neodgovorni, nesamostojni, predolgo priklopljeni na starše – služb pa nikjer!!!! Najsrečnejši človek bi bila, če bi dobila, se finančno postavila na noge in jaz stisnila sem pa tja kakšen evro staršem, kot pa obratno! Vendar je treba biti hvaležen ne glede na situacijo in tako sem jaz neizmerno hvaležna za pomoč z njihove strani, kljub temu, da sem že okoli tridesetih.

Vidim, da veliko deklet razmišlja, da morajobiti finančno neodvisne od partnerjev. Po moje narobe razmišljate, en prihodek v družini je in moj nasvet je imej otroka, med tem časom se bo stanje v svetu in pri nas izboljšalo in bo več služb na voljo, med porodniško prejemaš nadomestilo in dedek, babica bosta sigurno finančno pomagala- vaj 50 eu za vnuka – daj kupi mu čokolado(fraza) Sama z ženo sva imela otroka pa še hišo sva gradila in ona brez službe, pa smo fural in na prvem mestu je bil denar zaotroka – lego kocke… Ko boš imela otroka in po koncu porodniške boš imela neki cilj in veselje, da te doma čaka neko bitje, ki te potrebuje. Jaz sem pred dvema letoma svetoval svoji šefici, da je imela otroka in se s tem izognila pritiskom v službi za dobro leto – med tem časom si je iskala službo in tudi zamenjala. SAMO POGUMNO IN IMEJ OTROČIČKA; SAJ TO JE BOŽJI DAR. – ne pa misliti, da mora biti vse poštirkano v nulo.

Midva sva imela sina še v času študija – zato ker sva si ga oba želela! Nisva hotela nobene pomoči od staršev, … lepo se preživljamo sami (sedaj že zaposlena).

Me na razgovoru za službo ni nihče vprašal ali imam otroke oz. jih načrtujem. Zraven pogodbe sem dobila list za osebne podatke, kamor sem napisala tudi sina in moža, pa nihče ni niti trznil. Ponavadi bolj mož šokira sogovornike s tem, da je očka. 🙂

Poslušaj, kako mi lahko v eni sapi govoriš o tem, da si želiš biti samostojna, v drugi pa govoriš, da ti bodo doma pomagali pri otroku? Otroku, katerega že vnaprej veš, da ga sama ne boš mogla preživljati?

Nihče ni rekel, da si lena! Da pa se odločaš za družino za katero ne boš mogla sama skrbeti pa roko na srce deluješ neodgovorno.
Nekoga označiti za ozkoglednega je skoraj tako, kot če te jaz označim za leno. Kar te nisem. Napisala si, da aktivno iščeč službo, torej nisi lena.
Iz izkušenj pa ti povem, da so otroci velika odgovornost, ki stane, da pravljic ni in da mora biti želja po njih. Ravno zaradi slednjega, ker po pisanju sledeč je še ni, se mi zdi to kar delaš hladno preračunavanje kaj bi bilo dobro.

N

Saj tak je plan. Nisem mislila še danes zanositi, ane. Vendar v primeru, da tudi v letu dveh treh ne bi dobila službe (močno močno upam, da ne bo tako), bi se bilo potrebno nekako resneje odločiti – ali čakati dalje ali imeti otroka. Seveda je plan še naprej aktivno iskati in varčevati. Tudi, če bi jutri dobila za nedoločen čas, ne bi takoj pobegnila na porodniško – ni v tem finta, da bi si tako zelo močno in čim prej želela mulce. Razmišljam samo o opcijah, če ni morebiti bolje zanositi, ko službo iščeš že tako dolgo, ker ne veš, kako dolgo jo še boš. Če bi bilo po moje, bi dobila zaposlitev, za vsak slučaj še malo šparala in se dodobra uvedla v delo in delovno okolje, na porodniško pa čez kakšni dve leti..

no jaz sem bila stara 25 ko sem rodila prvega otroka, bila sem zaposlena in zato tudi na porodniškem dopustu.Sedaj sem stara 27 let in sem že pol leta brez službe ker me po porodniški niso vzeli nazaj. Sem pa spet noseča in to 2 meseca. Se zavedam da do porodniške ne bo nič dohodka z moje strani ampak….službe verjetno ne bi dobila in recimo da jo v roku 1 leta dobim bi mogla biti tam zaposlena še 1 leto predno bi šla na porodniško kar pomeni da bi bila stara 30 let ko bi zanosila drugič. Tako da sva se rajše odločila da imava sedaj še enega, malo bomo stisnili in bo 🙂 razlik med otrokoma bo 2 leti kar se mi zdi idealno, potem pa samo upam da dobim službo ko zaključim z otroci.
No res pa je pri nama ta razlika da si otroka zelo želim in ta matarinski čut je bil vedno z mano 🙂

Ker si želela nasvet na osnovi izkušenj, ti ga bom napisala: nikar ne čakaj, ampak čim prej imej otroka. Če imate eno plačo, boste z njo preživeli. Če boš pa čakala na neko dobro službo, pa jo boš dobila, pa potem spet ne boš upala imeti otroka, da ne bi šla kar takoj na porodniško.

Jaz imam dobro službo za nedoločen čas, oba s partnerjem dobro zasluživa in nimava dolgov, lahko tudi kaj prihraniva, a ker sva se začela truditi za otroka dokaj pozno, potem je prišla vmes še bolezen in par let nisva smela zanositi, se nama je en dva tri zgodilo,da sva za zanositev že zelo stara. In kljub vsej pomoči medicine zdaj otrok kar ni in ni. Vsa ta zdravljenja so tudi zelo draga, na koncu pa se bo morda kljujb vsemu potrebno podati na negotovo (in seveda tudi drago) pot posvojitve. Ker v nasprotju z zelo razširjenim prepričanjem med nepoznavalci posvojitev otroka nikakor ni enostavna.

Če v sebi nimaš želje, da bi vsakemu malčku v bližini delala ‘buci buci’, to še nikakor ne pomeni, da ne boš dobra mama. Če je v tebi trdna želja, da želiš otroka in da imaš razčiščeno, zakaj ga želiš, in da si to želita oba, potem nikar ne čakajta. Ker nikoli ne bo vse poštimano do kraja. Prav nikoli.

Zdaj vidim, da je napaka v zadnjem stavku. Torej pravilno je: “saj so otroci luksuz in NE nekaj, kar moraš nujno imeti…,”[/quote]
Aja. A, če maš otroke, k maš službo in jo pol zgubiš, a pol pa otroke potolčt al kaj?
Mislim, si pa zahojena.Škoda komentirat!Ubogi tvoji, če jih imaš za luksuz![/quote]

To, da na tem forumu razmišljate s hormoni in ne s pametjo, mi je že dolgo jasno.

New Report

Close