Danes na Irskem zelo pomemben praznik, v Novem mestu pa ->
Škofija Novo mesto in Radio Ognjišče vabita v četrtek, 17. marca, ob 18.30 na okroglo mizo z naslovom Slovenskih 20 let – Naš odnos do osamosvojiteljev, ki bo v Zavodu Friderika I. Barage v Novem mestu. Na okrogli mizi bodo sodelovali: poslanec v času osamosvajanja Ignac Polajnar, novinarka dr. Rosvita Pesek, publicist Igor Grdina, zgodovinar dr. Stane Granda in eden od ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze publicist dr. Hubert Požarnik.
Danes goduje
Sveti Patrik (latinsko: S. Patricius, irsko: Naomh Pádraig) je znan svetnik, ki je širil krščanstvo po Irski. Imenujemo ga tudi apostol Irske. *385 (?), †461.
Patrik se je rodil na ozemlju rimske Britanije. Ko je bil star okrog 16 let, so ga ugrabili irski razbojniki in ga odpeljali na Irsko kot sužnja. Tam se je naučil irskega jezika. Po šestih letih mu je uspelo pobegniti in se vrniti v domovino.
Doma je vstopil v krščanstvo in postal škof. Potem se je vrnil na Irsko kot misijonar. Pri svojem oznanjevanju je imel veliko uspeha in po njegovi zaslugi je postala Irska močno krščanska dežela.
Danes šteje za glavnega zavetnika Irske. Njegov god je 17. marca – to je na Irskem zelo pomemben praznik.
In še natančneje:
Sveti Patrik – 17. marec
Osnovni podatki rojen: okoli leta 388 na Škotskem kot Maewyn Succat
umrl: 17. marec 461 na Irskem
Zavetnik Irske; frizerjev, kovačev, rudarjev, sodarjev; živine; priprošnjik proti mrčesu in boleznim živine; za duše v vicah; proti zlu
Življenje
Patrik se je rodil okoli leta 385 v zahodni Britaniji. Šestnajstletnega so roparji odvedli v sužnost. Po šestih letih je prišel spet k svojim ljudem. Obstanka pa doma ni imel. Vleklo ga je, da bi Ircem oznanjal Kristusovo vero. V Galiji je vstopil v samostan, potem pa odšel s sv. Germanom v Britanijo. Od tam ga je German poslal v Rim in ga priporočil papežu Celestinu za misijonarja. Ko je prejel škofovsko posvečenje, ga je papež poslal na Irsko, a nezaupni Irci so ga sprejeli s kamenjem.
Vendar je pridobil za krščanstvo poglavarja Dihuja in v njegovem skednju obhajal prvo daritev na Irskem. Irski kralj je zbral 25. marca leta 432 rodovne poglavarje na običajni narodni praznik. Po stari navadi tisti dan in tisto noč ni smel nikjer goreti ogenj. Ta dan pa je bila tudi krščanska velika noč. Patrik je zanetil velik velikonočni ogenj. Ko ga je kralj poklical na odgovor, je prišel predenj z velikim spremstvom in mu govoril o smrti, nebesih in peklu. Kralj mu je dovolil, da sme oznanjati evangelij po vsem otoku.
Tako je goreči misijonar prehodil vso Irsko, zidal cerkve in samostane, posvečeval duhovnike, zbiral učence in tako »otok svetnikov« pridobil za Kristusa. Seveda je moral pri tem pretrpeti marsikatero nasprotovanje in preganjanje. Nekoč se je rešil smrti le po velikodušnosti svojega voznika. Ko je ta zvedel, da hoče neki poglavar svetnika na poti umoriti, je prosil Patrika, naj zamenjata sedež na vozu. Strelica je zadela junaškega voznika.
Upodobitve Najpristnejša podoba sv. Patrika se nam kaže iz njegovih spisov. Izpoved, ki jo je napisal malo pred smrtjo, se uvršča med velike avtobiografije svetovne književnosti. Iz nje si šele moremo nekako razložiti, od kod izvira nenavadno velika vloga, ki jo je Irska igrala v zgodnjem srednjem veku v vsej zahodni krščanski Evropi.
Sv. Patrika upodabljajo v škofovskih oblačilih, z deteljica, ognjem in s kačo
Godujejo: Patrik, Patricij, Patrick
