Knjiga PSI – a kdo pozna?
a bi lahko kdo napisal karkoli od te knjige, ravno kupila si je ne bom (77€ se mi zdi malo preveč za eno stvar k mi bo lahko šla na živce s kkšnim pametovanjem kar se hitro zgodi) ampak vsa ta skrivnostnost okoli te knjige, pa dejstvo da je v knjižnici ne moreš dobit ker:1. Knjige zaradi posebne vsebine ni možno vrniti. in 2. Knjigo lahko kupijo samo fizične osebe, saj vsaka knjiga vsebuje unikatno kodo, ki je namenjena samo 1 osebi. (Emka) mi je pač vse mal čudno.. pa firbc me daje:D zato, če bi lahko samo napisal tisti ki jo poznate kaj je fora pa kaj vm je blo tko dobr oz. tko zanč:)
Jaz poznam to knjigo!!!
Strinjam se z vsem, kar ste napisali ampak samo do trenutka, ko sem jo prvič prebrala (zdaj jo berem drugič). Zelo veliko knjig sem že prebrala in težko me je navdušiti, ta knjiga pa me je obsedla. Ko začneš skoraj odložiš, ker se zdi preveč preprosta, ali pa sem preveč pričakovala zaradi vse te silne reklame okoli nje. Potem pa ugotoviš, da je knjiga genialna. In kar je najhuje, ko že ugotoviš, da je genialna, ugotoviš, da je prvič sploh nisi razumel in bereš drugič … no tako sem prišla do obsedenosti s to knjigo. Zelo si želim spoznati avtorja te knjige, če kdo ve kaj o njem naj napiše!
Knjiga je res hudo dobra. To vidiš že po tem, da po njej tako pljuvajo tisti, ki je ne poznajo. Sposodi si jo od koga, pa boš najboljše presodila. Jaz sem si jo najprej tudi, potem sem jo kupil ravno zaradi osebne kode in dostopa do poglobljenih razlag v teorijo. Če bi za katero slovensko knjigo napovedal, da bo kdaj svetovni hit, bi bila to zagotovo Psi.
Dami 23,
Psi se bere kot kak roman, le da med branjem odkrivaš povsem novo razlago kako se kreirajo naše misli, način razmišljanja in predstave o sebi in drugih. Podobnega razmišljanja nisem še nikjer srečala in kljub temu, da je teorija v jedru preprosta, je res neverjetno kaj vse si z njo razložiš in razumeš. Mene je najbolj prevzelo tisto zakaj se nekdo zaljubi vate ali pa se ti v nekoga. Do zdaj sem prebrala že desetine raznih teorij, pa nikjer nobene oprijemljive razlage. Kaj mi pomaga, če je to stvar kemije, feromonov, vibracij, frekvenc ali česa drugega, če mi to nič ne pove o tem zakaj do tega sploh pride in kako. V tej knjigi pa je to res dobro in drugače predstavljeno in ko malo razmisliš ugotoviš, da vse skupaj res pije vodo in potem začneš Psi dobesedno raziskovati. Jaz sem knjigo dobila za darilo od še ene takšne obsedenke s to knjigo, ker sem ji govorila, da je naivna. Zdaj pa imam. Spremenila mi je življenje in podobno se menda dogaja vsem.
Joj Bim Bam, kje imaš ti inteligenco?:-)) Psi ni knjiga o psih ampak o medčloveških odnosih, kaj naj berem o psih, če pa nimam psa, ampak mačko. Preberi si na http://www.psi.si, tam ti piše nekaj o tej knjigi za kaj se gre.
Drugače pa tudi knjiga ” Pasja inteligenca ” ne govori samo o psih. Sicer so omenjene nekatere pasme, pa vendar bistvo knjige ni to ( da bi nam knjiga predstavila določeno pasmo ). Razložiti nam le želi, kako mi ljudje in psi dojemamo določene stvari, kako razmišljamo, kakšna čustva gojimo. Za namen razširiti si obrzorje o samih pasmah, pa so temu primerne druge knjige, saj v tej ne bi našli primernih podatkov. Kajti knjiga Pasja inteligenca je bolj globje narave. Predstavi nam nekaj, v kar nihče ne verjame – da psi razmišljajo prav tako kot mi.
Knjiga Psi (no menda je prav napisano [psi]) je nekaj čisto novega na področju vpogleda v naše možgane in skozi to v odnose, ljubezen, zaljubljenost in življenje. knjiga je strahovito obsežna, ampak vse prej kot dolgočasna. ko enkrat začneš se ne moreš več ustavit, dokler ne prideš do konca, ko pa si tam, nimaš dovolj in veš, da je v knjigi še toliko tega, kar si spregledal, da greš še enkrat brat. vsi ki jih poznam so šli ponovno brat, kar je za tako debelo knjigo res fenomen. mislim, da je avtorju res uspela prava mešanica med preprostostjo, inteligenco, zabavnostjo, zanimivostjo, humorjem, čustvenostjo, nežnostjo in odločnostjo. V knjigi je skoraj neskončno življenjskih primerov ob katerih se zamisliš, razjočeš ali pa nasmejiš, ampak so res taki, da ti dajo za mislit. ni pa to vse, ta knjiga te ne samo duhovno obogati ampak dobesedno spremeni. Upam, da bo na spletni strani kmalu kaka klepetalnica, kjer bi se lahko pogovarjali o knjigi, ker jo res vsak drugače spozna in je zelo zanimivo koliko različnih stvari različni ljudje najdejo v njej.
Ker ste s to knjigo nekateri “obsedeni” čutim moralno obvezo, da vas rešim tega trpljenja. Kot prvo, zdrav človek ne more biti obseden, saj je v svojem bistvu zadovoljen sam s sabo. Kot drugo in to leti predvsem na uporabnico barbaro s., če si zdrav nisi obseden s knjigo kot je psi, saj je ta šolski primerek laične psihologije. Avtor je navaden manipulator, saj s to umetno skrivnostnostjo vzbuja radovednost ljudi, ki se pustite zmanipulirat s hiperoglaševanjem. In še nekaj o avtroju, le-ta je namreč z oglaševalskih voda, glej ga zlomka. Kvazi psiholog se je odločil, da bo svoje manipluativne zmožnosti postavil pod preizkušnjo tudi s pisanjem in se samo oglaševanjem. Prav nič ni unikatnega na tej knjigi, ker pa se je na da “z lahkoto” pridobiti, ljudje čutite, da bi za njo bilo vredno stati 4 ure v vrsti, kot v času komunizma za 1kg moke. Življenje si lahko spremeniš samo sam, knjiga ti ga ne more!! Še posebej, če jo napiše neki samooklicani psiholog, avtor, poznavalec življenja…ki izrablja zmedenost ljudi, da jih zmanipulira. Totalna amoralnost! Pa še nekaj o tem skrivnostnem avtorju – anonimen je tisti, ki nekaj skriva. Pod psevdonimom se kvečjemu skrivajo revolucionarne ideje v času diktature, totalitarizma. Verjetno ve, zakaj se skriva.
Prijetno branje
Pikapolonica na listu, s teboj bi se še pred kratkim povsem strinjala in še kaj hujšega bi znala napisati o takšnih in podobnih manipulatorjih. Edina razlika med nama je, da sem jaz knjigo prebrala, ti pa ne, jaz vem o čem govorim, ti pa le skušaš razvrednotiti nekaj, česar ne poznaš. Ali tudi ljudi sodiš kar tako po govoricah? Obsedena je bilo seveda mišljeno v zdravem in pozitivnem duhu. Ne pozabi tudi, da se vsaka velika znanost dejansko začne z laičnim razmišljanjem. Laična je na primer tvoja kritika, ki o knjigi govori brez vsakega znanstevenga argumenta, kar tako: baba čula baba rekla. Znanost pravi, da je treba stvari spoznati preden se o njih sodi, laiki sodijo (jim je vse jasno) preden poznajo.
Knjiga je mojstrovina in pisec v njej ne skriva kaj dela v svojem poklicu. Če se noče razkriti lahko ima za to veliko razlogov, kaj praviš na tega, da se s svojim delom ne želi postavljati, tako kot bi se mi vsi (zakompleksani), da bi nas drugi videli v boljši luči? Lahko pa tudi, da noče, da mu vsi težijo, ker je knjiga v zadnjem času res vroča. V knjižnicah je na njo baje treba čakati eno leto, da prideš na vrsto.
Na knjigo lahko gledaš kakor hočeš, to pravi tudi Eros. Zame je veličina, če lahko človek gleda na življenje tako kot on, povsem neobremenjeno in iskreno. Ko misliš, da ni poti naprej, ti jo tip pokaže, zato sem pač vesela, da sem naletela na to knjigo in doslej nisem srečala še nikogar, ki jo JE prebral in nad njo ni bil navdušen.
Lahko pa pogledaš tudi med vtise o knjigi in boš videla, da zelo velike slovenske face o knjigi razmišljajo tako kot jaz, o njej in piscu pa grdo govorijo le življenja naveličani blogarji, ki morajo nekje spustiti svoje razočaranje, najbolje tam, kjer je kaj dobrega.
Na knjigo naletiš v Mercator centru v Šiški, takoj pri prvih policah. Ne morete zgrešiti. Odlično postavljena na zelo vidnem mestu, pripravljena, da vam samo za 77 eur spremeni življenje ali pa jo podarite prijatelju, in lahko njemu spremeni življenje. Knjiga je ob izjemno lepemu ovitku resnično primerna za darilo in vsekakor vredna svojega denarja. Ste zaskrbljeni in če ni poti naprej, pozabite na Oshoja, Krisnamurtija, Chopro, Marxa… berite PSi. Knjiga, ki vam resnično spremeni življenje!
Draga barbara s.,
moram te razočarati, da nisem zagrenjeni blogar, ki sodi knjigo po naslovnici. Žal tudi laik nisem, saj berem veliko najrazličnejše literature, med drugim dosti take (psi-podobne). Sama pač menim, da si je resnico v življenju treba poiskati sam in da v tem oziru ta knjiga ni nič drugačna od ostalih. Ponuja enega izmed mnogih pogledov. Te stvari je treba jemati z distanco in ne “zdravo za gotovo”.
Žal me tudi tvoj argument o “največjih slovenskih facah”, ki so menda navdušene, ne prepriča (med temi slovenskimi facami je mimogrede tudi Manca Košir, katere knjižni nasvet sem do zdaj vedno rada sprejela). Kvečjemu nasprotno, saj namreč menim, da Slovenija ne ponuja fac. Tisti, ki to zares so, niso del te izprijene slovenske medijske scene. In če si na tem mestu ponovno prepričana, da sem zagrenjena, naj ti samo povem, da na stvari gledam predvsem kritično, saj ne verjamem vsega kar ljudje vpijejo na ulici. Skušam ohraniti distanco. In ja, distanca za mene pomeni tudi to, da ne kupujem kruha samo zato, ker je danes v akciji, ampak ker mi je vsec, ne dirkam v kino, ker je trenutno na sporedu superspektakel Avatar ali v knjižnico na 1-letno čakalno listo za knjigo psi. Moj okus se pač razlikuje od okusa množice in zato mene pri teh množičnih spektaklih ni zraven. Včasih je prav osvobajajoče, ko zadeve narediš po svoje. Probaj, mogoče ti bo celo všeč.
Beseda “obsedeno” je bila morda preveč dobesedno vzeta, malo preveč po SSKJ-ju. Vseeno hvala vsem za razlago.
Lp
Pikapolonica! Oglasila sem se, samo zato ker komentiraš nekaj česar ne poznaš, na osnovi informacij, ki so nastale na tak način kot jih ustvarjaš ti. (torej spet od nekoga, ki ima svoje mnenje o nečem, česar ne pozna) Spoštujem to, da ne delaš vse tako kot drugi in ne slediš neumnim trendom in zapovedim marketinških reklam. Se pa sama ne zavedaš svojih predsodkov o knjigi, ki je kot praviš nisi brala. Pravim le, da ne bi smela soditi o izdelku na osnovi tega, da ti ni všeč oglaševalski pristop ali ozadje o piscu, ki ga menda tudi ne poznaš, ali karkoli drugega saj potem nisi nič drugačna vseh teh reklamarjev, ki nam hvalijo nekaj kar ni dobro, le da ti v tem primeru zmanjšuješ vrednost nečemu, kar morda je dobro. Tudi ne vem kako lahko rečeš, da bereš podobno literaturo, to je spet predsodek o knjigi, saj ti jaz, ki sem knjigo prebrala, lahko povem, da podobne literature še nisem brala. Smo tisti, ki govorijo nekaj na pamet lahko rečejo, da je to taka ali drugačna zvrst branja, vsekakor pa ne vem, kaj bi s to knjigo lahko primerjala. The Secret vsekakor ne. Če meniš, da si je resnico treba poiskati sam, ne vem, zakaj si potem hodila v šolo, če misliš, da si lahko znanje poiščeš sam, zakaj potem sploh poslušati karkoli kar rečejo drugi? Odgovor ti lahko dam sama, prisluhniti je treba in nato presoditi, če je to pametno ali ne. Ti pa nisi niti prisluhnila in že daješ nekaj v koš z nečim, kar ni primerno, niti prav.
Je pa zanimivo, da v knjigi med drugim piše prav o načinu razmišljanja kot je tvoje. Življenje ga imenuje instinkt.