motnje koncentracije
Sin obiskuje drugi razred. Zaradi motnje koncentracije ima letos dodatno pomoč pri pouku 1x tedensko za pol ure. Razredničarka je predlagala pregled pri psihologu, ker težko sledi pouku oz. se med razlago zasanja, gleda skozi okno, lista po zvezku….in ne ve, kaj je medtem učiteljica razlagala. Sicer uspeh (še) ni kritičen.
Kaj naj si obetamo od tega pregleda? Kaj nas čaka, če psihologinja postavi diagnozo, da nekaj res ni ok, da to ni samo sanjavost? Je katera tukaj že dala to skozi?
Moj partner deluje na področju te “problematike”…
Njegove izkušnje so različne – dostikrat pravi da gre samo za napačen pristop – sam zagovarja delo – vsaj na začetku z vsakim posameznikom in ne neki posplošeni tretma…. tako se da rešiti kar večina zasanjanosti – in ponavadi ni kaj več kot to…
drugače sledi odločba, mislim da 5ur na teden, vse napovedano, večji fond črk, daljše pisanje testa, razlaga vprašanj…. tu je problem, da jih kar nekaj, tega res ne potrebuje – vendar zavoljo razvade ne napredujejo kot bi lahko – otrok je kar nekaj v razredu in je to najlažji način kako zadostiš prehode iz razreda v razred – kljub temu da bi se marsikomu dalo pomagati… in tega ne bi več potreboval
pa vendar to je le moje nekonvencionalno mnenje…
Ja, jaz sem s sinom to vse dala skoz. Moj je bil isti kot tvoj. Učiteljica mi je svetovala pregled pri psihiatru. Moral je dati vse preiskave skoz (test inteligentnosti – imel je slabši iq kot je normalen, pa vseeno je lani bil pravdober, naročen je bil pri slikanju glave, pri okulisti, pregled krvi,…). V 4 razredu pa je dobil odločbo za 5 urno pomoč, ki ga izvajajo psiholog, učitelj in specialni pedagog. Ima tudi napovedano spraševanje vsaj 10 dni prej, daljši čas pisanja kontrolnih nalog,.. Je pa res, da na odločbo čakaš več kot 1 leto. Jaz bi ti svetovala, da stvar vzameš resno in se greš dogovorit z osebno zdravnico, ki te bo napotila na pravi naslov.
Hčerka, pa ima 3 urno pomoč, ker ne zna povedat črke r in hodi v 2 razred oš. Počasi napreduje in še sedaj jo vozim k logopedu. Pa s koncentracijo ima zelo velike probleme, sinu pa so skoraj izvenele. Pa svinčnika ne drži pravilno, niti barvic. Jaz sem zelo zadovoljna s delavci šole, ki se z mojima otrokoma trudi, da bi imela čimveč pomoči med poukom. Tudi doma se zelo trudim, da bi jima čimveč pomagala.
lej, če strokovnjak v tvojem prim. psiholog ugotovi da gre za dejanske motje koncentracije, ti bo predlagal pedopsihiatrično obravnavo, tam pa ti bodo povedali kako in kaj. morda boste dobili terapijo, tabletke, ki mu bodo v šoli pomagale sledit učnemu procesu.
ampak ne prehitevaj, če so ti svetovali pregled, se pojdita pokazat, morda je le blažja prehodna motnja, ki se bo z odraščanjem uredila sama od sebe.
Saj ni res. Pomoči je lahko od 1 do 5 ur tedensko, odvisno od težav, motenj, inteligence otroka, – od sto dejavnikov. Tudi napovedano ni nujno vse, niti ni nujno podaljšan čas pisanja – obravnva je – vsaj pri nas j ebila – zelo poglobljena in zelo individualna. Tudi zdaj, ko že imamo individualni rpogram, smo ga od sept do zdaj že 2 x prilagodili, ker so se prvi ukrepi izkazali za zelo slabe za našega fanta – so mu bili v potuho in ne v pomoč! Tako da – vsaj pri nas ni neke bedne uravnilovke in se pristopa do vsakega posebej.
Zabletke so še daleč – nikjer ne piše, da jih pa kar vsak dobi. Počasi, korak za korakom, mnogi jih nikoli ne rabijo. Rabijo pa veliko trdega dela, to pa!
Svetujem ti, da ga pelješ na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ki je v Ljubljani na Gotski. Ne vem sicer od kod prihajate, ampak tam srečaš tudi primorce, gorenjce,… Osebje je strokovno, predvsem pa umirjeno in pripravljeno pomagati.
Otrok naredi nekaj testov, to nekaj časa traja, ne končajo kar v enem dnevu. Potem pa se pogovorijo s starši in svetujejo kako naprej. Naš npr. odločbe še ne rabi, ker je trenutno na nadpovprečni ravni. So pa naju opozorili, da je praviloma tako, ampak da se potem rado zatakne nekje v tretjem, četrtem razredu. Če bi otrok potreboval odločbo, se sproži postopek pred Ministrstvom za šolstvo in šport. Otroka tudi napotijo naprej, pač po potrebi – lahko k logopedu, specialnemu pedagogu, socialnemu delavcu, pedopsihiatru…
Nam so npr. tudi povedali zakaj je najverjetneje prišlo do tega. Ogromno so nama svetovali – kakšen naj bo pristop in razlike so res očitne, napredovala je vsa družina. To ne pomeni, da se otroku popušča, ampak smo samo vpeljali drug način komunikacije. Mnenje so napisali tudi za šolo, pa kup priporočil in v šoli se jih držijo, pač po občutku, ker po vseh sploh ni potrebe, ker otrok že lažje funkcionira.
Srečno.
Saj ni res. Pomoči je lahko od 1 do 5 ur tedensko, odvisno od težav, motenj, inteligence otroka, – od sto dejavnikov. Tudi napovedano ni nujno vse, niti ni nujno podaljšan čas pisanja – obravnva je – vsaj pri nas j ebila – zelo poglobljena in zelo individualna. Tudi zdaj, ko že imamo individualni rpogram, smo ga od sept do zdaj že 2 x prilagodili, ker so se prvi ukrepi izkazali za zelo slabe za našega fanta – so mu bili v potuho in ne v pomoč! Tako da – vsaj pri nas ni neke bedne uravnilovke in se pristopa do vsakega posebej.
Zabletke so še daleč – nikjer ne piše, da jih pa kar vsak dobi. Počasi, korak za korakom, mnogi jih nikoli ne rabijo. Rabijo pa veliko trdega dela, to pa![/quote]
ja imaš prav pozabila pripisat maksimalno ti pripada….