Naš je star 5 let in me priganjajo, da ga že začnem učit. Da mora znat predenj gre v šolo.

Glede mojih izkušenj (sina imam v 2. razredu), je dobro, da že kaj znajo brati in pisati pred 2. razredom, saj gre potem prehitro naprej. Štejejo in računajo do 20 pa že v 1. Vendar ga ne preveč preganjat, mogoče ga ne zanima, ali pa še ni zrel, pa bo mogoče čez 1 leto.
Naja

Moja ma 4,5 pa me zdaj nekaj časa sama priganja , da bi rada znala pisati.Jaz ji napišem besede ona prepiše.Dobila sem iz Nemčije tud tako kjnigo, kjer pišeš s kredo in so noter črke in številke označene pa gre sam z kredo po obrisih in se uči.Če sama ne bi želela jo ne bi silila, zdaj pa ona mene slili, da se igramo šolo.Meni je prav, da le ni otrok pod stresom , da mora.Tega bo v šoli dovolj.Če ma željo zakaj da ne.

Oprosti slabo prebrala, te priganjajo, sem mislila da si otrok to želi.Ma kdo te priganja, v vrtcu al kje ?

nisem pametna, ampak samo moja izkušnja:so tudi meni govorili, da mora znati brati in pisati, ampak naš ni nikoli pokazal interesa, tudi, če sem ga vzpodbujala. In ga nisem silila, bo že. Res, da jih je večina že znala, ampak naš ni zato nič zaostajal, se je naučil brez posebnih problemov, za branje pa ga moramo še zdaj vzpodbujati. Pač ni tip, ampak vseeno naredi bralno značko. Matematika mu pa gre.

Jaz bi rekla tako, poskusi in boš videla, ali fant pokaže kaj interesa. Če ga, potem poskusita, če pa ne, mu pa pusti še malo.Tudi v 1. in 2. razredu ni tako grozno, kot nekateri govorijo. Mu bo uspelo.
Pa srečno.

Enga sem imela, ki je že znal, dva pa ne.
Ok, eden ima itak težave, ampak punca pa čist komot dohaja. Ne vem zakaj bi bse mogli že prej učit?? Če otroku ni do tega, ga jaz ne bom pred šolo učila.

Zakaj pa morajo otroci znati brati pred šolo, kaj ni ravno šola za tista, kjer naj bi se učili? Dobro, če otrok kaže interes, če ga pa ne… Pravila se res zelo spreminjajo skozi leta.

Star dve leti šteje do 15, pozna črke od A do F. Tudi mešano ne po vrsti. piše še ne, tud risati noče veliko.

Naš je tudi star dobrih pet, pa se včasih tudi čutim preganjano 🙂
Brati ne zna, zloge prebere – če zares vztrajam. Opazna muka mu je to, ker od njega zahteva kar fajn koncentracijo. Ko vidim, kak čisto drugačen interes ima za številke in risanje, postanem manj nervozna. Prišel bo čas tudi za besede. Seveda ga vzpodbujam, preganja pa samo mene – njega ne. Pač ne bo bral do šole. Pač ne bom postavila novega svetovnega rekorda z lastnim produktom.

Se hecam.

Bananka oprosti, ampak tvoj otrok zares ne spada v ‘rizično’ skupino, o kateri je govora tukaj. Če pa že gremo na to – naš omenjeni je pri dveh letih tudi poznal cel kup črk, pa smo skoraj še vedno na istem.

Naš je pri 4,5 začel govoriti, da bi se rad naučil pisati, pa smo mu pokazali kakšno črko, pa ga je malo zapustila ta želja…Ko je pri 5ih vedno bolj priganjal, sem se posvetovala s sosedo, ki je učiteljica v 1. in 2. razredu. Pa je rekla, ne prehitevajte, ker mu bo pri pouku dolgčas. Ima nekaj takih primerov, kateri se potme dolgočasijo, ne sodeljujejo in jim je v šoli brez veze. Mi smo sledili njegovemu zanimanju, pa vseeno precej počasi in sedaj pri skoraj 6 pozna vse črke in piše, če mu narekuješ besedo, bere po posameznih črkah, kar je pa presenetljivo, da zna računati (+,-).
Po mojem je bolje ne priganjati otroka, ampak ga takrat ko bo že v šoli vzpodbujati in šele takrat vložiti več truda v to, da čimveč bere, piše,…Predvsem pa slediti njegovi želji. Pri nas se je želja po tem tudi zgodila skoraj čez noč.

številke v prvem razredu, črke v drugem.

Naš petletnik je pri dveh letih prvič rekel mama, ne pa, da bi vedel črke. Sedaj govori, da ga ne morem ustaviti, črk pozna kakšnih 10, je pa genij za številke, šteje do sto, računa do 20, si pomaga s prsti, ve kaj je več, kaj je manj, pa ga nič ne učimo ali spodbujamo. Punca je pa pri teh letih že tekoče brala, pa je tudi nismo nič učili, spodbujali. Kar ne ve, se bo pa v šoli naučil, saj je temu pravzraprav šola namenjena.Mislim, da je bolj pametno, da se otrok zna sam obleči, obuti in skrbeti za svojo higieno, saj tega v šoli res ne učijo…

Naš je na začetku 2. razreda poznal točno tri črke. Nobenega interesa. Na koncu drugega je tekoče bral.

Šola je za to, da se nauči. Če je interes, super, naj se otrok uči, ampak velikokrat se uči napačno in potem cel 2. in razred popravljajo te vzorce, tako da so na istem ali še slabšem kot tisti, ki ne znajo nič.

Zdaj je popolnoma izenačen s tistimi, katerih staši so trdili za svoje, da že pred vstopom v šolo berejo.

Par jih seveda štrli ven iz povprečja in tisti so preprosto nadarjeni.

Tudi jaz sem mnenja, da je šola zato in se bo tam naučil pisat in brat.
Številke ga zanimajo in šteje do sto, sešteva in odšteva.
Črke nekatere pozna, napisat jih pa ne zna.
Tašča ga karnaprej sili, da more pisat, ga ima v naročju in pišeta.
Sicer vse narobe obrne.Ona in mož sta mnenja, da to mora znat predenj gre v šolo, ker drugače bo zaostajal. Ker to že “vsi” prej znajo.
Zato sprašujem.

Tudi če znajo, to še nič ne pomeni. Nam je bilo na sestanku v 1. razredu rečeno, NAJ JIH NE UČIMO, ker se učijo narobe. Sploh pri pisanju zna biti potem problem, če se bo naučil narobe. Govorim seveda o otrocih, ki se jih uči, ker se to pač dela, ne o tistih, ki imajo pravo željo. Te je seveda potem nesmiselno potlačit.
In če bodo ob prihodu v šolo že znali, kaj bodo pa potem delali tri leta? Čakali druge, da se naučijo.

Naš triletnik pa na svojo lastno željo pozna in napiše že vse črke. Tudi že poskuša brati. Kakšne kratke besede brez problemov. Ima pa že od malega rad knjige, revije, poleg vseh drugih igrač.
Vidiš, jaz imam pa drug problem kot ti – me skrbi kaj bo počel v šoli, se dolgočasil. Ker se mu ne bo treba trudit, bo imel problem pridobiti učne navade. Dokler bo šlo brez učenja bo šlo, potem pa težave, ko ne bo imel ”zicledra”. SEm bila jaz ista kot on.

Vprašanje je bilo: kdaj znajo otroci pisati in šteti. Moj odgovor je bil na mestu, kje si ti videla vprašanje da je kdo kritičen ne vem. Tud ni nič kritičnega če otrok v vstopu v šolo ne zna ničesar. Zato so tam da ga naučijo.

Saj … vprašanje je bilo – kdaj znajo otroci pisati in šteti (podnapisi – v povprečju; pri čemer smo mame razumele, da gre za eno razumljivo povprečje – in tematika se je lepila okoli predšolskih. Dveletnik pač ni povprečje, ampak ekstrem, o katerih tu ni bilo govora. Za hvalisanje imate cel MOn, pa bi pustili vsaj to temo pri miru.

In sploh ne vem, kje sem uporabila besedo ‘kritičen’.

No, moj je v prvem razredu, pred šolo je znal računati do deset, pa svoje ime napisat in konec. Zdaj pozna številke, šteje nad sto, črke pozna vse, malo počasi zloge bere. zelo rad pa računa in mi sam prinese zvezek, da mu moram račune pisat. Tisto o dveletnikih in poznavanju črk, moj nečak je tudi pri dveh letih poznal vse črke, ampak on jih je poznal slikovno, ko nekaj časa niso trenirali, se jih je v prvem razredu ponovno naučil. zdaj v drugem bere gladko. Tko, da ni nič narobe, če otrok pred prvim razredom ne pozna črk, je pa fajn, da se jih nauči v prvem razredu, ker potem v drugem gre pa učenje in branje zelo hitro naprej.