Poslušam vse te novice in resnično bi rada enemu teh revčkov rešila življenje.
Mislite da bi imela kakšne realne možnosti?
Pri naših CSD-jih in vsemu temu, kako poteka delo okoli tega močno dvomim.
Pa tudi v Slo. imamo dosti takih revežev, a žal je pot do njih včasih nemogoča. ;(((

Toliko ljudi je, ki bi radi ponudili topel dom, pa je žal vse skupaj skoraj nemogoče.

Kako sploh začeti, kam se obrniti najprej???

Živimo v hiši, imava svoje tri otroke, a vseeno sprejmemo še kakšno ubogo dušico.

Mislite da bi se to lahko uresničilo?

Lepo noč želim vsem.

pejd hengat z Geli, mogoče bo njej ratal, da ti enga prešverca, enga pa zase al pa dva, pa boste vsi srečni 🙂

aja, pa najbrž si mela v mislih Haiti, tm maš mogoče več šans

tahitija al haitija??

GRDO sem se zatipkala.

seveda sem mislila na HAITI. Pa tudi iz Slovenije ali kjerkoli drugod bi vzela revčka….

Lp

Pokliči na pop tv in se pozanimaj oni sigurno kaj vejo kam se obrnit dalje pa tudi ker so take razmere gre postopek posvojitve hitreje kot običajno tako da imaš šanse.

se norca delati iz takih stvari….sramota

Ja, res je ŽALOSTNO, da nekateri NE morete verjeti in razumeti, da eni resnično želimo pomagati. Da mislimo resno in se iz teh stvari ne bi mogli norčevati.

Če ti je to kaj čudno, potem je problem pri tebi.

Smo še ljudje, ki čutimo in smo sposobni, predvsem pa želimo pomagati.

Tudi tebi lep večer.

jah tle pr nas boš najbrž mela bleme, k bi ti najbrž prej predlagal v posvojitev otroka iz kake bližje države, pol pa spet druga stvar kako majo na Haitiju narjen glede posvajanj, skratka ena grda politika je za vsem tem, tko da ti želim velik sreče, če ti rata pa sploh

Dvomim, da ti bodo kaj takega dovolili. Saj otroku ne boš znala razložiti, od kje je. Tahiti in Haiti ni isto. 🙂

Jaz sem tudi pomislila na to ko sem gledala prispevek na POP TV.

Vzemi globus v roke in poglej kje je Haiti in pol se enkrat razmisli, ce imas dovolj, da bi otroka sploh lahko pripeljala sem. Potem, ko bos to razcistila se pa se enkrat javi. So ubogi samo Haiti ni za vogalom. Tudi posvojitev ni tako enostavna. Jezik bi znal biti ovira, prilagoditev v novo okolje in seveda novo drzavljanstvo. Seveda pa je vprasanje, ce bi otrok sploh hotel ziveti pri nas.

Če razmišljaš o bodočem posvojencu kot o “revčku”, potem rajši ostani pri plastičnih dojenčkih, vsaj ne bo škode.

Tisti, ki bodoče posvojence dojemate kot “revčke”, imate namreč v ozadju tudi željo, da bi vam ti “revčki” do smrti izkazovali “hvaležnost”, ker ste jih “rešili” in posledično požirali vse vaše muhe iz “hvaležnosti”:

Bravo, Janis! Točno v črno, 10 točk.

Vse otročke brez staršev s Haitija so že odpeljali Američani v ZDA. Tam jih bodo po zdravljenju dali v posvojitev Američanom. Namesto imen imajo ti otroci številke. To je bilo v poročilih.

ja, seveda.
A tebi se pa ti otroci ne smilijo? Si tako trdega srca da te posnetki teh otrok sploh ne ganejo? no, potem je tvoje pisanje pa razumljivo.

Če razmišljaš o bodočem posvojencu kot o “revčku”, potem rajši ostani pri plastičnih dojenčkih, vsaj ne bo škode.

Tisti, ki bodoče posvojence dojemate kot “revčke”, imate namreč v ozadju tudi željo, da bi vam ti “revčki” do smrti izkazovali “hvaležnost”, ker ste jih “rešili” in posledično požirali vse vaše muhe iz “hvaležnosti”:[/quote]

Otroka posvojiš iz enega samega razloga – ker bi rad otroka.

Prastara tema, na katero se pa velikokrat spomnim:

http://med.over.net/forum5/read.php?142,2618389,2618400#msg-2618400

Poiščite bolj proti koncu prispevke avtorice moonlightangel – kitajski otroci so ji preprosto atraktivni in bi ga med drugim imela, ker bi se tako tudi kaj naučila o Kitajski.

Mene moti, da otroke brez staršev imenuješ revčke. Ta izraz mi ni všeč. So sirote, otroci brez staršev… “revčki” se mi zdi ponižujoč izraz. Če misliš tako štartati, bolje da ne dobiš takega otroka.

Toliko.

Razmišljaj rajši malo bolj realno.

Pa si finančno sploh zmožna posvojiti otroka iz tako daljne dežele? Poleg tega, da boš morala svojim štirim otrokom nuditi vse potrebno za življenje, boš morala še poskrbeti, da bo ta otrok iz daljne dežele tudi imel možnost spoznavati svoje korenine, se pravi bo treba večkrat za nekaj časa odpotovati na Haiti, recimo. Nekatere države od posvojiteljev to že zahtevajo. Najbrž da bodo v tej veliki stiski formalne pogoje sicer znižali, a povsem človeško bi bilo, da za otroka tudi v tem smislu ustrezno poskrbiš.

Posvojiti otroka tudi ne pomeni samo to, da pripelješ domov enega preplašenega revčka, ga oblečeš in nahraniš in mu daš posteljo in poiščeš prostor v lokalnem vrtcu. V svojo družino boš morala kot enakovrednega družinskega člana sprejeti neskončno nesrečno osebo, ki je preživela zelo hudo travmo, ki bo iz lastne kulture in domačega podnebja na silo prestavljena med čisto drugačne ljudi in v čisto drugo podnebje. Skratka, to je oseba z ogromno problemi, ki bo za to, da se vsaj za silo spravi skupaj po vsem hudem, potrebovala vso možno ljubezen in pozornost in potrpežljivost in tudi strokovno pomoč. Si pripravljena za to, da boš pomagala reševati probleme tega svojega novega otroka, odtegniti svoj čas in svojo pozornost in tudi nekaj svojih financ ostalim trem otrokom? Boš recimo sposobna ljudi v kraju, kjer živiš, navaditi na to, da za tvojim novim črnskim otrokom ne bodo vedno kazali s prstom? Ja, tudi take probleme je potrebno v tej mali Sloveniji kdaj reševati.

itd

Mene pa pri posvojitvah teh sirot skrbi nekaj drugega: ok, so pari, ki jih bodo resnično veseli in jih imeli radi, ampak, pri vseh teh posvojitvah po hitrem postopku; a se nihče ne vpraša, koliko jih bo prišlo v slabe roke, celo roke trgovcev z ljudmi, pedofilom? Kontrola bo majhna, nekateri bodo to izkoristili.

To je problematično tudi v drugih državah, zato so posvojitve tako dolgotrajne. Upam, da bo tudi tokrat tako in da si bodo vzeli čas – navsezadnje morajo vseeno počakati, če se bodo morda našli starši ali sorodniki teh otrok.

V USA so npr. nepregledne vrste glede posvojitev. Sedaj, bodo USA pričakovano Veliki rešitelj, le malo se bodo še obirali :-(, so pa že včeraj poenostavili posvojitve za USA državljane seveda. Haiti bodo očistili, pozidali, poamerikanizirali, otroke posvojili, pa so že mal bliže Kubi.

Tko da, iskreno povedano-nimaš šans. Ne vem pa zakaj, a meni se zdi usmiljenje-kot motiv za posvojitev nekako zgrešena zadeva. Ne vem no, a bi se rada počutila kot Angie-a to je meni čudno. Pravi način je najprej občutek, da želiš otroka, da si zanj sposoben skrbeti, potem pa ga posvojiš, brez vnaprejšnjih kriterijev, da mora biti, bel, črn, rumen, revček, ki bo po tem dol padel od sreče, ko ga boš ti civilizirala (upam, da razumeš zakaj karikiram?!), od tam ali tam.

Kdor si želi otroka in ga zadluži, ga bo vzel ne glede na vse te kriterije, ki so hkrati predsodki.

če pa vzameš tud revčka iz Slovenije, ti pa jaz rade volje mojega gunnarja dam, je eno tako bogo (mentalno) revše

uf smo spet pametne ane, zdaj ste se obesile na besedo “revček”, ki je ve sploh ne uporabljate, je ni v vašem besednjaku ane? V bistvu ste pa spregledale plemenito dejanje, a upate ve sploh pomisliti na kaj takega? Priznam, jaz tudi ne, ne bom pa “poteptala” nekoga, ki je sploh upal pomisliti na to in bi to tudi udejanil. Sigurno se ni spomnila kar danes pri zajtrku, da bi posvojila eno siroto s Haitija, verjetno je pretehtala tudi možnosti. Eh, v glavnem, treba je vsakega spljuvati, ki si upa več kot ve, ki je pripravljen storiti nekaj takega, na kar ve tudi pomislite ne…

Sprejeti tujega otroka v družino (za vedno!, ne le v sladki starosti treh let), ga preseliti v drugo kulturo, običaje, navade, klimo – ni enostavno. Če pa že štartaš s predpostavko, da boš reševal reveža, pa vse postane še bolj vprašljivo in plemenitost se zame kar izgubi.