Zanima me vaše mnenje …

Sem mamica skoraj 3-letne punčke, ki ima ogromno energije. Ves čas bi tekala, skakala in telovadila. Načeloma mi je to čisto všeč, ker sva tudi z možem športnika in pač vidiva, da jo bo treba sčasoma usmeriti v kak šport. V varstvu so veliko zunaj, 1x na teden hodi na telovadbo, med vikendi hodimo na izlete, popoldne pa je zdaj žal že pretemno, da bi bili zunaj. Tamala seveda zelo rada teka po stanovanju, skače s pručke itd. in pri tem zelo topota. Mene ne moti in se mi zdi v redu, da je aktivna, si pa predstavljam, da je smotano sosedom pod nami.

Ali bi vas zelo motilo, če bi otrok 1-2 uri popoldne takole skakal v zgornjem stanovanju? Po eni strani jo bremzava, po drugi strani pa raje vidim, da skače (ok, saj ima meje in tudi drugače se zamoti, a najraje ima pač fizično aktivnost) in tega nočem zatreti.

Zvečer je mir, ker se gre po 19. uri že kopat in počasi spat.

mojo ta spodnjo mot, če vidi po 18 uri luč pri meni, že teka gor in dol na zvonec……….katerega sem pa izklopla, tako da imam pred njo mir. ko se pa vidiva je pa sladka kot med………….pa da ne bo pomote, da kaj kravaliziram….ha.ha…….otroci so na svojem, jaz pa redko doma, pa še takrat na sobni glasnosti…………..me drži, da bi si enkrat dala duška in nardila en orenk žur čez dan doma………………..no pa sj so prazniki pred vrati…..hi.hi…………….

Ne sekiraj se, mene so motili drugi, jaz druge in tako se vrti svet naprej. Seveda v nekih mejah, to pa itak sama vaše. Po 22 uri pa je fino, da se dejavnosti zmanjšajo na minimum, enako glasnost.

uh,zdaj si gotova! Pojedle te bojo!

Najverjetneje me to ne bi motilo,zdi se mi da gre otroski ziv zav na zivce trem kategorijam ljudi: sitnim starcem, nedojebanim samskim zenskam (z odraslimi otroki) in perfektnim MONam,ki imajo nepremicne porcelanaste otroke brez volje in energije,kar enacijo z “vzgojenostjo”. Bos vidla,ce se motim…

mene pa samo zanima, zakaj v temi ne greste ven? a mate kakšno alergijao ali kaj?

mojo sosedo moti že to, da živimo nad njo. oz so jo motili že vsi pred nami. moti jo hoja, tek, pogovarjanje, igranje, premikanje stolov,….

z njo se ne pogovarjam že 2 leti. svetovali so ji, da je blok kot velika družina. vsi sklepamo kompromise in tudi nekaj damo od sebe, ne samo žlehtnobo. tako se morajo nekateri prilagoditi pralnim strojom ponoči in glasni sosedi med sexom, drugi otroštvu-tekanju,igranju, skakanju.

včasih sem se še zelo sekirala za njo. zdaj se ne več, ker vidim, da ni samo problem v otrocih. ima tudi težave, če kdo parkira pod njenim balkonom, itd

je pa tako. moji otroci vedo, da je pod nami tečna baba. že od majhnega se pogovarjamo o tem in jih večkrat opozorim, če je potrebno, da ne norijo in skačejo. nekako gre. zdaj, ko sta večja je že veliko lažje. 3 leta nazaj je bil pravcati kaos. lp

Mene hrup zgornjih sosedovih otrok ne moti, je pa res, da ne ropotajo vsak dan in da se tudi, ko imajo žurko, neha najkasneje ob 9. zvečer.
Pač pa imam sosede, s katerimi imamo skupne zidove in očitno začnejo živet šele ob 10. zvečer. Stalno imajo obiske in ful naglas govorijo – ampak res, prejšnji sosedje so imeli tri majhne otroke, pa se jih ni desetinko tolk slišal kot njih. Sploh ne vem, kako njihovi otroci lahko spijo v takšnem.

ma dobr, gremo ven, do trgovine, knjižnice, ne hodimo pa na travnik skakat. in po mestu je mal težko pustit otroka, da po svoje teka po pločniku, ne?

Otrok je otrok. Jaz sem imela kar velike probleme s spodnjo sosedo zaradi hčerke. Odkar živi v tem bloku, ni imela majhnih otrok nad seboj. Mi je zvonila, ker , da jo moti, ko hčerka teka, bog ne daj, da ji je padla kakšna stvar iz roke na tla….itd…. Celo s policijo mi je grozila. In res; enkrat so mi na vratih res pozvonili policisti, ker sem pometala po 21h in jo je motilo. Ziher jim je natvezila, da delam totalen hrup. :))
Pa sem se z njimi prav lepo pogovorila in jim povedala, kaj spodnjo sosedo najbolj moti -otrok. Lepo so mi pojasnili, da čez dan nima kajj “jamrati” ( no, če bi delala res ne vem kakšen kraval ).
Sedaj ima sama vnućko…..in je mir. 🙂
Če vižiš v bloku, moraš pač vedeti, da nisi sam. Če gre komu res vse na živce, ne vem, zakaj ne gre živet nekje na samo.
Jaz sem vse življenje v bloku; pa so bili nad menoj družine z otroci, kjer so nabijali žogo, se vozili s kolesi…itd…pa mi kraj pameti ni padlo, da bi delala zdraho. Otrok je pač otrok; eni bolj, drugi manj aktivni.

Ti imaš otroke? jaz še nikoli nisem šla v temi ven z otrokom.

imaš prav. še psa komaj peljem, ker je tolk norcev ne, da bi otroka. mogoče v avto in kam na obisk. drugače pa ne.

Mi imamo pa probleme s sosedom, ki živi nad nami. Takoj, ko mali malo poskače(star je 3 leta z ogromno energije), buta po tleh. Zdi se mi, da ima palico ali metlo kar pripravljeno, da je lahko takoj v akciji. Zadnjič je ob devetih zvečer začel butati kot nor in je šel moj gor do njega. Trdil je, da ga je mali, ki je eno najmanj eno uro že spal, zbudil. Mož ga je povabil dol, da si pogleda, kaj sin dela, pa seveda ni hotel. Tolče tudi zjutraj, ko se odpravljava v vrtec. Pa je to ponavadi okoli pol osmih.
Tudi midva sva ogromno zunaj. Po vrtcu sploh ne greva domov, ampak sva skoraj do teme zunaj.
S svojim ropotanjem je veliko bolj glasen kot smo vsi drugi sosedje v bloku skupaj. Komunikacija z njim pa ni mogoče. Zanj smo vi (posebej pa mi) čisto nemogoči.
Nočem se prepirati, ampak otroka pa tudi ne bom kar naprej ustavljala in mu prepovedovala, da se giba. Mah, komaj čakam, da se preselimo…

Pri nas imamo pravilo, da hci (3,5 let) nori v svoji sobi, kjer ima po tleh tepih in peno, ki precej udusi hrup, ter v najini sobi, kjer je tepih. V dnevnih prostorih, kjer je po tleh laminat, ji ne pustimo dirjati okrog z vozickom, raznimi vlakci, ki se jih vlece za seboj itd. Tece pa seveda tudi tam. Ne vem pa, koliko se to slisi oz. ce moti spodnje sosede, pritozb zaenkrat nismo imeli.

Ne bi me motilo.

Nam so spodnji sosedi sicer že omenili, da se nas sliši, ampak se niso pritoževali. Imajo vnuke in HB razumejo. Drugače imamo pa ravno zaradi ropota po tleh tepihe in po osmi zvečer ne dovolim več ropotanja. Pa tudi prati smo nehali zvečer, ker je v sosednjem stanovanju novorojenček, ki spi ravno pri naši kopalnici.

mojo sosedo otrok nikoli ni motil, pa je bilo vsak dan tako pa na njeno nesrečo še po 20 uri. ma prlani stroj jo pa moti’?! kdo bi vedel kaj jo v resnici moti in kaj v resnici sliši.

No, jaz pa povem da me to moti. Namreč, zdaj sem dopoldne doma, ker se učim za nek izpit. In v stanovanju nad mano, je cel dan norija. Sta dva otroka, ki čisto cel dan skačeta, se podita gor in dol, kričita itd. Vsake toliko se sliši mamo, kako se dere “če ne bota takoj nehala bo…”. Seveda ni niti minuto tišina, potem pa spet. In to od jutra do večera. Vsak dan.
Nikoli jim še nisem nič rekla, ampak če se bo to dogajalo vsak dan, bo pa treba nekaj ukrenit.
Ni mi jasno kako so lahko cel dan zaprti v stanovanju, naj grejo za vraga mal ven in se tam zdivjajo.

Odkrito priznam, da še dobro, da živimo v pritličju, ker bi se po vsej verjetnosti spodnjim sosedom, če bi jih imeli, zmešalo. Moja dva fanta sta naspidirana ko strela in kadar smo doma, non stop tekata naokrog, skačeta, tulita, se tepeta, kričita, cvilita.
Se kmalu selimo, HB spet v pritličje. 🙂

pa pojdi študirat v čitalnico, tam je pa zagotovo tišina. čeprav ne razumem ljudi, ki zahtevajo grobo tišino da lahko študirajo. iz lasnih izkušenj vem, da če s emi ni dlao sem našla vse, vidlea vse in slišala vse kar je lahko bil povod da sme knjige pustila le odprte. če pa se mi je dalo, pa so lahko okrog mene noreli vsi, se drli vsi in je bilo o.k.

Po želji med lahko uvrstite v katerokoli kategorijo, ampak 1 leto sem živela pod družino z dvema otrokoma in sem mislila, da se mi bo zmešalo.

Kadarkoli – ampak res kadarkoli (dopoldan, popoldan, zvečer, ponoči)- sta kričala, se metala iz postelje (oz. višjih površin), rinila sta pred sabo stole – bilo je obupno. Vstajala sta ob petih zjutraj in takoj stopila v akcijo. Na veliko žalost nista hodila v vrtec, ampak ju je mama pazila doma, v glavnem so bili v stanovanju. Oče je bil veliko odsoten, ko je bil on doma, je bil čudežno mir.
V tistem času sem zaključevala študij in sem hodila študirat v knjižnico, da sem se lahko zbrala.
Soseda mi je ob pritožbi rekla da: otroci lahko zganjajo hrup.

Res se mi ni ljubilo prepirati, pa še vedela sem, da bom šla iz stanovanja, če bi pa ostala, bi nastopila drugače.
Lahko zganjajo hrup, ja, ampak do določene mere in starši so tisti, ki jim mejo pokažejo, ker pač ne živijo 150km oddaljeni od najbližjega soseda.

Vsaj talne obloge bi dali po stanovanju, zaščitili s filcem stole in mize, prepovedali skakati iz postelje (ali kdo ve česa) – pa bi bilo bolj znosno….

pa pojdi študirat v čitalnico, tam je pa zagotovo tišina. čeprav ne razumem ljudi, ki zahtevajo grobo tišino da lahko študirajo. iz lasnih izkušenj vem, da če s emi ni dlao sem našla vse, vidlea vse in slišala vse kar je lahko bil povod da sme knjige pustila le odprte. če pa se mi je dalo, pa so lahko okrog mene noreli vsi, se drli vsi in je bilo o.k.[/quote]

Bi rekla, da se ti ponavadi ni dalo sedeti za knjigami. Drugače pa, civilizirani ljudje se zavedajo, da v bloku niso sami in znajo živeti tako, da ne grenijo življenja drugim. Jasno, da ne more biti popolne tišine, neko normalno obnašanje bi pa od vseh pričakovala. Ampak divjakom to žal ni jasno.

ahhh, zarečenega kruha…

A ni nek zakon, da se ponoči ne sme prati?
Sem sanjala, da se vozim v helikopterju, se zbudim in slišim centrifugo, haha.

mi smo imeli tudi probleme s spodnjo sosedo, nam je zvonila, pa listke puščala na vratih (da se cel blok trese, da se njej postelja premika, da s petami udarjamo v tla, da si naj tepihe kupimo,…) pa smo potem na oglasno desko nalepili te njene listke, da so še ostali sosedi videli, kašen zmaj je, in zdaj imamo mir … smo ves čas živeli v bloku, samo v srugem mestu, pod nami je bil prej upokojenski par, prijazen, vedno smo kakšno rekli, in če bi bili mi res tako obupni, bi nam ona sigurno kdaj omenila …
in potem nas je ta ženska pod nami čisto znervirala, dobro, da je zdaj mir

aja, pa na tisti njen list smo še napisali, da imamo mi tudi ušesa in da seveda slišimo tudi ostale sosede, ampak takšno je pač življenje v bloku
če jo pa kaj moti, se naj pa preseli

Ma, če se še niso sosedje pod vami pritožili, potem je v redu. Čisto odvisno na kake ljudi naletiš.

pa pojdi študirat v čitalnico, tam je pa zagotovo tišina. čeprav ne razumem ljudi, ki zahtevajo grobo tišino da lahko študirajo. iz lasnih izkušenj vem, da če s emi ni dlao sem našla vse, vidlea vse in slišala vse kar je lahko bil povod da sme knjige pustila le odprte. če pa se mi je dalo, pa so lahko okrog mene noreli vsi, se drli vsi in je bilo o.k.[/quote]

Mislim, tole je pa višek samozaverovanosti! Ona naj gre iz lastnega doma v čitalnico, zato ker ena babnica ne zna svojih otrok umirit???
Eni ste res tako vase zaverovani, da to res ni. Ne rečem, da so v bloku neki “normalni” zvoki, sliši se dvigalo, kak glas s stopnišča, tudi če kaj kdaj zaropota…če bi se sem ter tja zgodilo, da so kaki otroci glasnejši, tudi ok – a da pa ena dva mulca cele dneve svojo energijo porabljata tako, da divjata ko norca po stanovanju, je pa višek od viška! Ljudje imamo pravico do mirnega in sproščenega uživanja v svojem prostoru, draga moja, in očitno je, da se imaš pri tem še marsikaj za naučit!

Kot je res, da se absolutne tišine v bloku pač ne more pričakovati niti zahtevati, je tudi res, da to ne pomeni, da se gre lahko v drugo skrajnost! Eni resnično mislite, da ste carji, ki lahko počnete glih kar hočete in se vam morajo drugi umikat. Nak, boš morala še malo odrasti na tem področju. So zvoki, ki se jih ne da preprečiti (pralni stroji, dela v bloku, dvigalo ipd.), to se pač sprejme, počne podnevi, kar se da. So pa zvoki, ki se jih da absolutno obvladati in nadzorovati, v to spadajo razne zvočne naprave, ki se jih pač ne da nabijat do fula sredi bloka, pa tudi vsekakor norenje podivjanih otrok. Mislim, saj ni čudno, da vaši preljubi sončki rastejo v nemogoče paglavce, ki ne jebejo pet posto nobenega, ko pa vrla mamica pričakuje, da se bo soseda šla učit v knjižnico, zato da bo pamžarija lahko divjala do daske. Mislim, pa kje se najdete taki, katastrofa, res!

Mi smo imeli sosedo, ki ni prenesla nobenega zvoka. ki je težila vsem in vsakomur za vsako figo. To je ENA skrajnost. DRUGA SKRAJNOST pa je popolna brezobzirost, da pač v bloku nisi sam in da se niti potrudiš ne svojih zvokov omilit. Ne rečem, da ima kdo rojstni dan, ne rečem, da mora kaj zvrtat, ne rečem, da se otroci igrajo – pri nas se je luster tresel,ko so ta zgornji divjali,a to je bilo le sem ter tja – nič ne rečem. Da pa to prenašaš VSAKODNEVNO??? Sori, tvoja svoboda je omejena s svobodo drugega, malo se zamisli in poskušaj dojeti ta stavek, čeprav verjamem, da je enim to odločno pretežko. Samo vpiti znate “moje, moje, delam kar čem” – da niste sami na svetu pa seveda ne dojamete.

Jaz hočem v svoji sobi v miru uživati v branju knjige – in ne, definitivno ne bi prenašala vsakodnevnega in skoraj celodnevnega divjanja mularije. Je tudi NISEM DOLŽNA! Kot rečeno, ne rečem, da sem ter tja je kaj takega, se prilagodiš, a da je pa to redno na urniku pa pozabte. In vsakemu normalnemu človeku s kančkom spoštovanja do sočloveka in ki dojema, da ni center vesolja, je to jasno, samoumevno.

Resnično žalostno, da je treba to SPLOH komu razlagat.