kolegica bo na svoj rojstni dan povabila prijatelje, večina jih je v starostnem intervalu zgodnja 20ta. ima pa tudi prijatelja, par, (sta ravno tako v zgodnjih 20tih) ki imata otroka, starega 11 mesecev. prijateljica razmišlja, kako bi izvedla to, da bi povabila le starša in jima namignila, da naj otroka pustita v varstvu doma(varstvo ni problem). otrok je namreč zelo trmast in razvajen ter trenutno zeloooo preizkuša meje. pravi, da je to njen dan, da se ji izpade otročajev na njen rd ne lušta poslušat in prenašat.

kaj bi ve porekle na to.

kako bi ve to sprejele, če vas bi nekdo tako povabil? bi zamerile?

in kako bi to izvedle?

ja, jaz bi.

zakaj pa?

kaj pa če bi ve bile v obratni situaciji? bi otroka tudi povabile, čeprav veste, da bodo z njim težave in bo od dneva za vas, ki praznujete bolj malo?

jaz pa moram reči, da jo podpiram. zakaj bi na svoj rd mogla prenašati izpade drugega “sončka”. otrok je dokaj razvajen, trmast. cepeta, kriči če ni po njegovo, tuli kot jesihar… saj je to koneckoncev njen dan…ne dan sončka povabljencev. zaka bi zamerile to? prosim, povejte. zanima me. verjamem, da se osebi v zgodnjih 20tih pač ne ljudi na svoj rd prenašat izpade nekih otrok…

Otrok je trmast in razvajen , star je 11 mesecev.
Joj,joj, prejoj, kaj šele bo potem, če je že sedaj tak, da gre vsem na živce?
Pa dobro, kakšne nevzgojene otroke boste pa imele??

Če varstvo res ni problem, bi dala otroka v varstvo in šla na praznovanje za dve urci, tri. Če bi bilo varstvo problematično pač ne bi šla. Ne bi zamerila.

Sama težko prenašam kričeče otroke, svojih še nimam. Ampak bi povsem razumela nekoga, ki bi me povabil brez otroka, očitno ne mara kričanja, jaz bi to upoštevala, brez nadaljne zamere.

Kako povedat, kar direktno, zavijanje v celofan ne bo pomagalo, če bo oseba zaradi tega prizadeta, bo tako ali tako, če bo razumela, bo razumela brez problemov tudi brez olepševanja.

Verjemi, da so mamice, ki imajo take sončke, hudo navezane nanje in otroka občudujejo takšnega kot je, predvidevam da je fant in po možnosti prvi v žlahti.
No napiši potem, kako je bilo.

AJA, jaz skoraj povsod vlečem svoje otroke, ja in se zgodi, da kaj polijejo, razbijejo in hočejo biti ta glavni … da trmarijo. Pa so na splošno zelo pridni.

samo k samskim in k ljudem , ki nimajo otrok pa ne hodim.

Ena varianta je, da naredi praznovanje v večernih urah – potem je itak jasno, da je mišljeno samo za starše.
Druga varianta je, da omeni, da je RD za odrasle in da za otroško zabavo ne bo poskrbljeno. In če potem kdo pride z otrokom – se res zaradi izpadov otrok ne razburja – saj so starši zato.

Približno tako so se odvjala praznovanja odraslih v moji družbi, če se niso imeli namena ukvarjati še s tujimi otroki na svojem RD.

Če pa bi kdo meni direktno rekel, da otroka sredi nedeljskega popoldneva ne smem pripeljati s sabo na praznovanje, me pa gotovo ne bi bilo.
1)Ker če nima toliko zaupanja vame, da bom za otroka sama poskrbela, ga odnesla, če bo moteč oziroma umirila tik-tak in če misli, da bom na RD, kjer bodo le odrasli od nje pričakovala, da zabava moje otroke – no, potem bi bila pa kar malce užaljena, da ima tako sliko o meni.
2) Ker so vikendi prekratki, da bi še sredi sončnega vikenda otroka dajala v varstvo zaradi kapric prijateljice, ki se že naprej odloči, da ji bo otrok pokvaril praznovanje.

moje mnenje je, da povabiš zvečer ven na pijačo ali zvečer k sebi domov in poveš, da bo to coctail party oz. žur za odrasle,pa naj prideta sama, da si oddahneta. tudi midva sva imela enkrat žur in sva rekla vsem, da če lahko naj pridejo brez otrok, ker bo to žur za odrasle. pa ni nihče zameril, je bilo res enkratno,samo pri nama je bilo tako, da sva midva imela otroka in sva ga dala v varstvo prav s tem namenom, da se sprostiva vsaj enkrat v nekaj letih, ostali večinoma še niso imeli otrok in jim je tako bolj ustrezalo, da je žur za odrasle. le en par je bil z otroci, ampak ne, ker ne bi imel varstva, je bilo pa kar moteče, ker je bila zraven voda in smo bili potem vsi nervozni zaradi njunih otrok, da se jim kaj ne zgodi. če imate pa piknik čez dan doma na vrtu se mi pa zdi neumno, da rečeš, da brez otrok..

nista prva v vrsti z žlahte temveč gre za sosede. tudi sama ju poznam in vem, da je oče bolj strog, mama pa popustljiva. ker je to kao njen otrok itd itd. ravno v tem je “problemček”.

kolikor sem prijateljico razumela bo to zabava z začetkom v popoldanskih urah in vse do poznejših večernih ur. kdaj bodo šli domov pa ne moreš vedeti, a ne.

Hčerko sem imela med študijem. Predstavljajte si, da bi jo “vlekla” na srečanja absolventov tam nekje v dobi njene največje trme (2-3 leta), skoraj vsi ostali pa še brez otrok. Nepredstavljivo. Tudi če ste mame imate še naprej pravico in dolžnost biti samostojna odrasla bitja, ki se zmorejo kdaj odklopiti od “sončka”. V dobro vas in v dobro otrok, ki se bodo tako počasi učili, da so tudi oni samostojna bitja in ne le “podaljšek mame”.

Imam otroke, a sem se vedno prilagodila vabilu.
Taki vsebini vabila nikoli nisem zamerila, ker popolnoma razumem, da pozno popoldanska in večerna žurka za 20+ ni nekaj, na kar bi človek vozil majhnega otroka – in konec koncev ima v začetku dvajsetih danes otroka res malokdo, večina je na popolnoma drugačni valovni dolžini.
Če njena prijateljica, mamica, ne bo razumela in bo zamerila, je to izključno njen problem.

Vem, da nekateri otroke vozijo povsod – nekaj zaradi tega, ker nimajo varstva – čeprav, roko na srce, ob toliko otroških servisih danes to ne bi smelo predstavljati problema, nekaj pa zaradi želje po razkazovanju pomladka, ki naj bi postal center pozornosti in zasenčil dogodek/slavljenca.

O takih starših imam svoje mnenje, ki ni prav lepo.

Na takšno praznovanje, kjer bodo samo odrasli brez otrok, jaz osebno svojega ne bi vzela zraven. Drugače je, če bi bilo več parov z otroki. Sicer pa, če ga bo zraven vzela bo pa predvidevam, sama skrbela zanj. In če bo otrok siten, se lahko zgodi da bodo hitro odšli. Drugače pa priporočam, da ji rečeš nekaj v tem smislu: pa dej zrihti si varstvo, da se lahko tudi vidva mal sprostita.

A da odkrito pove, kak žur bo to in kako si ga predstavlja, pa ne pride v poštev?

Jaz svoje prijateljice gladko vprašam, če si lahko zrihtajo varstvo za zvečer. V skrajnem primeru naj pride pa sama, brez moža, in naj on čuva otroka.

prijatelji, ki si ustvarijo družine običajno čez nekaj časa prekinejo s tistimi, ki so še brez otrok, ker nimajo več skupnih točk. nimajo si kaj povedati, kajti zakon in otrok prinesejo s seboj nove interese in želje, ki so samskim tuje. tisti z otroki pa ugotovijo, da so kolegi ostali na stopnji – mislim samo nase- in to je to.
nič hudega poti se razidejo najdejo se novi prijatelji.res prava prijateljstva pa vzdržijo tudi to preizkušnjo.

ne bi zamerila (ni pa nujno, da bi se udeležila rd)…vendar, če bi bila jaz tista, ki vabi na rojstni dan, bi povabila vse tri ali pa nikogar…

Jaz bi tudi rekla, naj odkrito pove, da bo žur bolj namenjen za odrasle, pa da se ji zdi, da ni za otroka.

Na take stvari pač ne vlačiš s sabo otroka. saj vendar še obstajaš kot samostojna oseba, ne pa, da te dobijo le še v paketu.

Smo bili zdaj povabljeni na poroko. Sicer so bili na vabilu napisani tudi ta mali, je bilo tako meni, kot možu jasno, da če naju vabi prijatelj, ki ima več ali manj stika le z nama, da vabi naju. In so otroc bili lepo doma. Drugo je, če vabi žlahta.

mogoce pa obrni malo na hec in reci, da vabis njiju, ampak naj otrocka pustita kar doma, da se se onadva malo spocijeta, pa da u miru kaksno spijete… ne vem no, jaz mislim, da se to vse da lepo uredit, brez kakrsnihkoli zamer. reci ji da gresta tko redko kam sama odkar je otrok, naj se vendar na tvoj rd malo sprostita… jaz zagotovo ne bi zamerila, ce bi mi prijateljic tko rekla. v primeru, da pa otrocka ne bi imela kam dat, bi jo pac vprasala, ce jo moti, da pride zraven…

men je pa najbolj hecno, kako hitro vsi tisti. ki še nimajo otrok, druge otroke označijo z razvajenimi. razumem, da se ne strinjaš z način vzgoje mamice, ampak najlažje je biti prej in potem pameten, ko so pa v real lifu postavljen pred dejstvo, pa delaš tako kot misliš, da je najbolje. O udeležbi na rojstenem dnevu, pa mislim, da beseda ni konj in da poveš pač, da bodo sami odrasli, ampak zraven ne omenjaj, da razvajenega otročaja nočeš zraven, da ne bo zasenčil slavljenke. Malo zavij v celofan.

Zelo dolgo sva bila brez otrok. Nikoli me par z otrokom ni motil, mislim, da se morajo starši odločiti, ali gredo z otrokom ali brez. In potem se je še leta in leta dogajalo, da so bili drugi z otroki, midva brez. Sedaj imava majhnega otroka, otroci ostalih pa so po v glavnem na faksih. Zdaj sva na zabavah midva z otrokom, drugi brez, pa vendar še nikoli nisem opazila, da bi bil to za kogarkoli problem. Če se zabave začnejo bolj pozno, si poiščeva varstvo ali pa ne greva. Otrok je del družine in ne zdi se mi prav, da bi kdo drug odločal o tem, naj grem z otrokom ali brez. Jih pač ne povabi, če se ti zdi družina moteča.

Lahko je problem, če nima varstva. Midva ga naprimer nimava oz. zelo težko, ker imajo starši kmetijo in imajo veliko dela. Mi gremo skupaj ali pa sploh ne gremo. Če sem pa jaz ali mož povabljena za ven s kakšnimi prijatelji greva, drugi pa pazi punce.

Sva bila pa pred nekaj časa povabljena na eno malo bolj fino kosilo in to samo midva. Sva se lepo opravičila in povedala, pač da ne greva, ker nimava varstva- nakar so povabili tudi hčerki. Čeprav so še majhne, se zbajo čist lepo obnašati v takšnih situacijah. Doma pa seveda druga pesem 🙂

kratko in jedrnato. nevem zakaj bi moral vsak posiljevati želje drugim. če se ona tako odloči ne smemo biti vžaljeni, ker gre za našega družinskega člana, ki ga imamo zelo radi. kdo bo koga povabil na roj. dan, poroko ali kar tako je njegova želja in volja.

Ce jaz svojega otroka ne morem pustiti v varstvu, potem na praznovanja/poroke/obletnice sploh ne pridem. Ker drugace nimam nic od dogodka. rada se sprostim, brez otroka. otrok sodi na igrisce in sprehod in ne na praznovanja odraslih.

Jo popolnoma razumem. Mislim, nekateri starši niso sposobni dojet, da njihovih sončkov niso dolžni vsi prenašat. In ja, tudi jaz na svoj rojstni dan ne bi želela prenašati “izpade otročajev”, se popolnoma strinjam! To je moj dan, ki ga želim KVALITETNO preživet s svojimi prijatelji, ki naj bi po možnosti bili sposobni slediti dogajanju in imet odrasle pogovore, ne pa da jim pozornost stalno uhaja h krotenju svojega potomca. In prijatelj, ki tega ni sposoben razumet in ki misli, da mora biti v centru pozornosti vedno le on s svojim sončkom, ni pravi prijatelj. In ne, ne ohamo in splohamo vedno vsi in ne cukramo vsi okrog človeških mladičev, ne zdijo se nam vsem biser in center vesolja in “nadvse prisrčna bitja”. Marsikdaj ravno nasprotno! In tega, hvala lepa, nam ni treba prenašat na NAŠ dan.

Da se razumemo, otroke svojih prijateljic imam rada (čeprav ne fašem diabetesa ob malih sončekih), nimam nič proti, da na skupna druženja pridejo tudi ti otroci mojih prijateljic, neštetokrat smo že šli na kavo tako, da so pač otroci zraven, neštetokrat sem jih tudi čuvala, grem z njimi na wc, jim kaj kupim in jih razvajam, a če gre pa za moj rojstni dan, se bodo pač upoštevale MOJE želje.

In da ne bo pomote: ko nas je moja prijateljica povabila k sebi za SVOJ rojstni dan, je svojo petletno hči lepo oddala za celo popoldne k babici in ostalim prijateljicam, ki imajo otroke, rekla, naj otrok ne vozijo s sabo, da to je žur za odrasle in da če se res hočemo iti babji čvek nam pač mularija ne more opletat stalno okrog nog. In je popolnoma res.

Tisti starš, ki pa tega ne more razumet, naj pa sam opravi s svojim ego tripom in samozaverovanostjo ter omejenostjo ter poskuša dojet, da se svet ne vrti okrog njegovega prestolonaslednika.