Trideset let nazaj sem opazila, da se hčerki eden od prstov na nogi dviguje med drugima dvema in se pri hoji, ko je začela stopicati, skoraj ne dotika podlage. Predlogi na pregledu pri ortopedu v Ljubljani
– operirati, a je operacija takšna, da je ne priporoča
– vsakodnevno prst prilepiti z levkoplastom tako, da se ne bo mogel dvigniti višje, a posledično bo čez čas okvarjena koža
– pustiti, tako kot je
Torej meni so lepljenje dejansko svetovali, a ga nisem izvajala, čeprav ni šlo samo za lepotni spodrsljaj. Je lepljenje morda kdo svetoval tudi tvoji znanki ?

če so ji, potem sigurno ne z sekundnim lepilom : /

S sekundnim lepilom prav gotovo ne…

Trideset let nazaj so tudi meni pediatri svetovali, naj sinu lepim ušesa s tistim prozornim kirurškim trakom. In je zaleglo. Imamo v genih štrleča useša.(:

ampak ne s sekundnim lepilom…tega pa noben zdravnik ne bi svetoval

Ti si to počela iz nekih zdravstvenih razlogov, tista mamica pa to “baje” počne samo zato, ker pač ni všeč, da ima njena punčka malo štrleča ušesa.

Čakaj malo, kaj ti primerjaš spremembo stopala, ki je bistvenega pomena za hojo in ravnotežje pri človeku s štrlečimi ušesi, ki so samo in izključno estetski problem?

Nisem počela, saj se mi zdijo štrleč prst ali ušesa popolnoma nepomembni v primerjavi s slabo samopodobo otroka, ki ga je potrebno vsak dan “zlepiti skupaj”, da bo dovolj lep za starše.

seveda se ne strinjam z lepljenjem s sekundnim lepilom! ! !….pa vendar! štrleča ušesa niso zgolj estetski problem! še kako lahko znižujejo samopodobo in vplivajo na samozavest! ne to jemat tako zlahka !

Ma nehaj ga srat. Znižujejo samopodobo samo pri tistih, ki jim starši vcepijo v glavo, da je s štrlečimi ušesi nekaj narobe. Imam štrleča ušesa, pa sem preživela občasna zafrkavanja sošolcev (ko so videli, da me ne gane so nehali) in se zaradi tega nimam za spako. Tudi moj sin ima štrleča ušesa, pa veliko ljudi vzdihuje nad njim kako je luštkan in oh in sploh. Mi na kraj pameti ne pade, da bi mu jih s čim lepila.

Ma nehaj ga srat. Znižujejo samopodobo samo pri tistih, ki jim starši vcepijo v glavo, da je s štrlečimi ušesi nekaj narobe. Imam štrleča ušesa, pa sem preživela občasna zafrkavanja sošolcev (ko so videli, da me ne gane so nehali) in se zaradi tega nimam za spako. Tudi moj sin ima štrleča ušesa, pa veliko ljudi vzdihuje nad njim kako je luštkan in oh in sploh. Mi na kraj pameti ne pade, da bi mu jih s čim lepila.[/quote]
ni vsem xxx samozavesti talal s ta veliko žlico….

hja, no, tole s sekundnim lepilom niti ni tako za lase (oz. ušesa) privlečeno – lepilna substanca v njem je cianoakrilat, ki se v nekoliko izboljšani varianti uporablja za najmočnejša kirurška lepila, ki so jih razvili ravno na osnovi sekundnega lepila.

“Superglue was in veterinarian use for mending bone, hide, and tortise shell by at least the early 1970s. The inventor of cyanoacrylates, Harry Coover, said in 1966 that a superglue spray was used in the Vietnam war to retard bleeding in the wounded, whilst they were being transported to hospital. As it can irritate the skin, the U.S. Food and Drug Administration did not approve superglue’s civilian medical use until 1998 when a variant called 2-octyl-cyanoacrylate was developed.” (Wikipedia)

Seveda ne podpiram lepljenja telesnih delov s sekundnim lepilom (ali s čimerkoli drugim) v omenjene namene in po moje bi blo treba njej kaj skupaj zlepit. Hočem samo rečt, da uporaba sekundnega lepila na človeku ni tako nenavadna, kot se mogoče sprva sliši

No, pa smo spet pri filozofiji, da je dandanes edino sprejemljiv tisti starš, ki vse probleme rešuje tako, da otroka za vsako ceno, dobesedno za vsako ceno, hoče stlačiti v povprečje.

Na splošno glede na spodnjo temo pa: lepotne operacije pri otrocih? A ste urgani ali kaj je z vami narobe? Tukaj čivkate, kako je cepljenje sploh in oh tvegano in da vi pa tega “že ne boste naredili svojemu otroku”, nimate po nobenih pomislekov v imenu nekakšne “estetike in nimamo vsi samozavesti” bullshita petletnega otroka počiti na kirurško mizo pod nož?

No, pa smo spet pri filozofiji, da je dandanes edino sprejemljiv tisti starš, ki vse probleme rešuje tako, da otroka za vsako ceno, dobesedno za vsako ceno, hoče stlačiti v povprečje.

Na splošno glede na spodnjo temo pa: lepotne operacije pri otrocih? A ste urgani ali kaj je z vami narobe? Tukaj čivkate, kako je cepljenje sploh in oh tvegano in da vi pa tega “že ne boste naredili svojemu otroku”, nimate po nobenih pomislekov v imenu nekakšne “estetike in nimamo vsi samozavesti” bullshita petletnega otroka počiti na kirurško mizo pod nož?[/quote]

nikjer nisem trdila, da zagovarjam estetske operacije pri otrocih.
replicirala sem samo na trditev, da so štrleča ušesa nekaj čisto brezveznega in lahko otroci to z lahkoto prebolijo.

ni res.
imam probleme s kožo in žilicami na obrazu in kot najstnica sem doživljala pravo malo katastrofo, saj sem se sama sebi zdela še najbolj podobna Mihi Jazbinšku. Žal takrat nobene pametne terapije proti temu ni bilo. Če bi bila na voljo in če bi bil v družini tudi denar in volja za to, bi mi bilo mogoče kot otroku kakšna ura hude sekirancije prihranjena.

Jebeš izstopanje iz povprečja, če je to negativno.
Pa so mi v 5 letih, dokler nisem odkrila pudra, sovrstniki to mogoče vrgli pod nos 2 krat – da imam namreč pijanskega. Sekirala sem se pa vseeno.

Dejansko so včasih svetovali lepljenje ušes. Ker so štrleča ušesa pač grda. MOja svakinja je dala nečakinjo operirat (pri ene osmih letih). A to je pa lažje, kot če bi ji lepila ušesa.

Ga ni izstopanja iz povprečja, ki bi bilo v Sloveniji dojemano kot pozitivno. Pri nas je vsako izstopanje označeno kot negativno, pa če si preneumen ali prepamaten, preveč lep ali preveč grd. In zadnje čase ima tvoja filozofija, da morajo starši vse narediti za povprečje, veliko več privržencev kot moja, da obstajajo meje.

No, pa smo spet pri filozofiji, da je dandanes edino sprejemljiv tisti starš, ki vse probleme rešuje tako, da otroka za vsako ceno, dobesedno za vsako ceno, hoče stlačiti v povprečje.

Na splošno glede na spodnjo temo pa: lepotne operacije pri otrocih? A ste urgani ali kaj je z vami narobe? Tukaj čivkate, kako je cepljenje sploh in oh tvegano in da vi pa tega “že ne boste naredili svojemu otroku”, nimate po nobenih pomislekov v imenu nekakšne “estetike in nimamo vsi samozavesti” bullshita petletnega otroka počiti na kirurško mizo pod nož?[/quote]

Bravo!

Otroka vzgajaj v samozavestno osebo, ki po poznaal svoje + in svoje -, ki bo znala svoje pluse vnovčiti, iz svojih minusev se pa kdaj tudi sam pohecat, pa mu boš s tem naredil veliko včejo uslugo, kot z lepljenjem (ĐIZUS!!) ušes ali celo z operacijami. Si bo že tiste uhlje porezal, če bo sam tako želel, ko bo vsja približno razsoden! Čisto vsak od ans ima nekaj, kar ga moti, nad čemer bi lahko travme zganjal, ga ni, ki bi bil popolen. Če drugega ne, se pa sam sebi ne zdi popoln. Razumem še, da nekdo operira otroka, ki je imel neko res hudo poškodbo in ga je res vidno zaznamovala in skazila, recimo, da pa iz para uhljev delaš problem – ej, samo živ dokaz, da imaš veliko preveč cajta in vsaj malo premalo zdrave pameti.

Sošolko so zezali zaradi predolgih trojk, saj je izgledala ko mini vampirček. DOkler se je sekirala in jokala, jo je bilo tako fajn zezat. Ko se je še sama pohecala, jo ni imelo več smisla zafrkavat. A anj bi šla zobe populit? Sošolec je imel v 4. razredu 42 št. čevljev. Zezali so ga na mrtvo, dokler ni zabrusil, da on od nekdaj živi na veliki nogi in da velika noga fino sune v rit, če ne bo miru – itd. Kaj naj bi si on – pol stopala odrezal? Vse skupaj je zgolj vpliv presranosti t.i. razvitega sveta, ki od prepolne riti ne ve več, v katero smer bi prdnil. Barbike in Keni, to lahko živi, vse ostalo naj se poreže, prireže, nategne, pretegne, da bo izgledalo točno tako, če ne pa nič ni vredno. Starši pa brez trohe zdrave pameti, da padajo na te fore.

Ti kar polepi. To se ne lepi z sekunderjem ali kakšnim podobnim pripomočkom. Ti pojdi v lekarno povej kaj rabiš in dobiš neke trakove, ki dihajo in so lepilni.

MOjemu sinu fizioterapevtka vsakič polepi stopalo in nogo do kolena, da bi se mu stopalo oblikovalo v lok – ne bi imel ploske nogice. NIč ga ne ovira, tudi ni nič grdo, ker je trak barvni – modri, roza… Imamo to lepo gor par dni in potem kopanje pol ure in gre skoraj samo dol. Tako, da če so ti svetovali lepljenje jaz bi lepila, ni pa res, da potem pride do ne vem kakih poškod kože – moj nima nič, ko potegnem dol mu namažem z bepanten losionom.

Reče se pa to Tapening.
LP

Bilobil

Meni so kot dojenčku lepili uhlje z lepilnim trakom ob glavo in za to sem svojim staršem neskončno hvaležna!