ste kdaj tako slabe volje, da bi najraje zapeljali na sosednji vozni pas pod tovornjak?
Včasih me obhajajo take misli. Saj vem, napisali boste v depresiji si, pojdi nujno k zdravniku.
Saj potem ne zapeljem, ampak najraje bi. In bojim se, da bo enkrat tako daleč, tako hudo, da celo bom…
Ko bi le bilo kmalu konec sveta 🙂 Še ne bo tako kmalu, a ne…
Včasih mi je razpoloženje izboljšalo sončno vreme. Zdaj še to ne pomaga kaj dosti.
Ne vem če bi se kdo kaj preveč sekiral, če me ne bi bilo več. Morda družina, ampak bi že šlo.
Ful imam slabe živce in nizek prag tolerance.
Ja, v bistvu bi najraje umrla…
meni so se take misli podile po glavi ko sem bila v depresiji. No, takrat še nisem imela izpita za avto. Sem pa vsakič, ko sem šla čez most, razmišljala, da bi se lahko vrgla v reko, ko sem šla mimo prepada – da bi se lahko vrgla vanj, ko sem stala na balkonu – da bi lahko skočila iz njega.
Pojdi do osebnega zdravnika pa povej to, kar si povedala nam. Pa reči naj ti predpiše Asentro.
Sicer se da tudi brez tablet (jaz sem se izkopala brez kemije), ampak trajaaaaaa… in verjemi.. ni lepo. res ne.
In če bi bila še enkrat na tem, bi vsekakor šla do zdravnika naj mi predpiše Asentro al pa kaj podobnega. Pa bi bila par mesecev na tem in bi lažje predelala vse stvari.
Pač stavri niso take kot bi si želela. Nimam vpliva, da kaj spremenim. V službi najbolj – ma brezveze se sekirat zaradi tega boste rekli, pa meni ni ravno tako. Lahko bi bilo lepo, pa imajo nekateri prevelik vpliv na to, da te lahko živcirajo in preveliko veselje do tega. In temu ni konca in kraja… Ali konec sveta ali pa umret 🙂
No, saj sem razsodna, ampak ko pa tako boli, da človek res ne ve več kaj naj – s prijaznostjo, delom se ne da kaj dosečt, če nekdo ve, da ti lahko nagaja…
In nekega sivega dne boš zapeljala na sosednji vozni pas pod tovornjak in povzročila nesrečo v kateri bo umrlo kar nekaj nedolžnih ljudi ti pa boš po čudežu preživela. No v taki situaciji se boš potem odločila, da to je pa že preveč kruto in zdaj je pa res čas, da greš po tiste tablete k zdravniku.
Bodi odgovorna ne le do sebe temveč tudi do svoje družine in do vseh ostalih nič hudega slutečih voznikov na naspotnem pasu. Prosim zavoljo vseh naštetih vključno z menoj, ki te osebno ne poznam se že danes ali jutri naroči za obisk pri zdravniku.Hvala za razumevanje in srečno!
jaz te pa “skoraj” razumem (poudarek na skoraj!!!).
2 leti nazaj sem v službi doživela mobing,doma ločitev.nisem si želela komu škodovati pa vendar so me na poti v službo obhajale zlobne misli.želela sem si,da se kdo zaleti vame.(groza kako te lahko spravijo drugi ob živce).
po ločitvi,ki je bila sporazumna in zamenjavi službe se je vse čez noč spremenilo in premagale sem “temačne sile”.
sliši se noro ampak vse je v glavi.spremeni okolje,službo.če ne gre poišči pomoč.vse se da,samo volja je potrebna.držim pesti zate.lp
Asentra so (kolikor jaz vem) zelo mili antidepresivi. Izkušenj z njimi nimam, saj jih nisem jemala. Sicer mi jih je osebna zdravnica predpisala, ampak mi je takrat kliknilo v glavi, da je res skrajni čas, da nekaj storim zase in za svojo depresijo. Pa sem pospravila tablete v predal in začela intenzivno delat na sebi in sem se počasi izkopala iz najbrezupnejših misli. Kot sme pa že prej napisala… danes bi ravnala drugače.
Upam, da se oglasi kdo, ki je jemal te tablete, pa ti bo znal povedat.
Sicer sme pa dosti uporabljala PERSEN (sploh pred spanjem). Persen je pa povsem naravno zdravilo, k pomirja. Eni pravijo temu blažev žegen, ampak meni je pomagal. Sem ga jemala par mesecev, ki so bili zares stresni. Pa sem komot nehala s tem.
Khmm ljudje božji, če je nekdo že tako daleč v svoji stiski, da razmišlja o lastnem samomoru in ne le to celo misel na posledični morebitni umor nedolžnih ljudi na cesti ga ne gane kaj preveč mu ne pomagajo več ne dnevniki, ne vedeževalke in šamani ne zelišča in Persenčki ampak konkretne doze zdravil za zdravljenje PSIHOZ. Na tem forumu sem že velikokrat zasledila velike predsodke do zdravljenja psihiatričnih stanj in obolenj, vedno se najde kup pametnih in neučinkovitih nasvetov za ljudi, ki so že pregloboko zabredli v depresijo ali kakšno drugo bolezensko stanje. Včasih tudi naša duša zboli in potrebuje pravega zdravnika tako kot ga potrebuje naša noga, ko se nam zlomi ane. Saj sem sama tudi za razne alternativne preventivne ukrepe ampak, ko je ta stopnja zamujena ni drugega kot se aktivno lotiti zdravljenja. Torej nevarnica, pamet in telefon v roke pa čimprej poklicat svojega zdravnika!
Absolutno se strinjam s predhodnico. Če si tako daleč, da ne želiš ubiti samo sebe, ampak ti je povsem vseeno, kdo še zraven nastrada, si nujno poišči pomoč psihiatra. NUJNO!!! Predvsem pa si zapomni, da nimaš pravice v smrt potegniti še koga drugega. Človeka, ki hoče živeti. Človeka, ki ga doma nekdo čaka. Človeka, od katerega je mogoče odvisnih nekaj otrok. Vsekakor pa človeka, za katerim bodo drugi jokali. Preprosto nimaš te pravice in si je zato ne jemlji.
Draga “zbudi se”.
vse kar sem napisala, sem preizkušila na svoji koži. Tudi to, da sem razmišljala (konkretno) o samomoru.
In ja, meni je TO kar sem napisala pomagalo. Tudi “persenčki”.
A veš, sej antidepresivi pomagajo. Itak. Ampak če človek ne račisti v svoji betici, kaj je v resnici narobe (pesimistični pogled na svet), mu niti antidepresivi ne bojo pomagali.
IN se je treba ZBUDITI iz svoje otopelosti, iz svojih negativnih misli. kako in kdaj pa se posameznik zbudi… je pa odvisno od njega.
Jap, taki nasveti bojo pa res pomagali človeku v stiski.
Dajmo jo obsojat no… Ko še ni dovolj v dreku.[/quote]
Sploh je ne obsojam. Napisala sem ji, naj si poišče pomoč psihiatra in dodala še to, da nima pravice ubiti drugega človeka. Če je zate to obsojanje, potem pa tudi ne vem.[/quote]
Ja… pisanje o tem, da nima pravice v smrt potegnit še koga drugega, JE OBSOJANJE. In to obsojanje za zločin, ki ga sploh ni zagrešila.
Sploh je ne obsojam. Napisala sem ji, naj si poišče pomoč psihiatra in dodala še to, da nima pravice ubiti drugega človeka. Če je zate to obsojanje, potem pa tudi ne vem.[/quote]
Ja… pisanje o tem, da nima pravice v smrt potegnit še koga drugega, JE OBSOJANJE. In to obsojanje za zločin, ki ga sploh ni zagrešila.[/quote]
Ne, to ni obsojanje, ampak dejstvo. Nisem je obsojala in pri tem ostanem.
Imam izkušnje z Asentro. Meni je zelooo pomagala. Razen prvi mesec, ko sem jo začela jemat, sem morala kar precej stisniti zobe, ker sem se zelo tresla, ampak sem rekla, bom zdržala in po enem mesecu sem bila drug človek.
Meni jih je predpisala moja osebna zdravnica, ki mi je tudi razložila delovanje Asentre. To je tableta, ki zviša t.i. hormon sreče v možganih.
In zato ker si TI tako rekla, pa tako je?
To kar ti navajaš NI dejstvo, ampak eno navadno podlo obsojanje.
Zato ker si je avtorica upala napisat o čem razmišlja )verjemi -govorim iz osebnih izkušenj – kdor si upa izpostavit svoje strahove, je že na poti ozdravitve).
Ker je pa na tem planetu milijone takih ljudi kot si ti, ki “ne obsojajo” pa se dogajajo take tragedije kot so se zgodile v Nemčiji in Ameriki in na Finskem. Pa zaradi tega si ljudje jemljejo življenja, ker če že spregovorijo, dobijo takšne odgovore kot je bil tvoj.
In zato ker si TI tako rekla, pa tako je?
To kar ti navajaš NI dejstvo, ampak eno navadno podlo obsojanje.
Zato ker si je avtorica upala napisat o čem razmišlja )verjemi -govorim iz osebnih izkušenj – kdor si upa izpostavit svoje strahove, je že na poti ozdravitve).
Ker je pa na tem planetu milijone takih ljudi kot si ti, ki “ne obsojajo” pa se dogajajo take tragedije kot so se zgodile v Nemčiji in Ameriki in na Finskem. Pa zaradi tega si ljudje jemljejo življenja, ker če že spregovorijo, dobijo takšne odgovore kot je bil tvoj.[/quote]
Jasno mi je, da bi se ti trada kregala.
A je res treba čisto vsako temo speljati v neko iks ipsilon smer?
Nisem je obsojala. Ker je nimam za kaj. Ker ni nič naredila.
Napisala sem ji samo, da nima pravice ubiti drugega človeka. Če je to tako hud greh, da člveku to napišeš, me bo že Bog štrafal.