spol otroka – ne morem se sprijazniti
za začetek prosim brez kakšnega vsesplošnega obsojanja, že sama se zaradi svojih občutkov dovolj obsojam.
Situacija je sledeča – po nekaj letih čakanja na drugega otroka nama je končno uspelo. Sreča nepopisna. Vse do prejšnjega meseca, ko sem na izvidih od amnio zvedela, da bomo dobili še enega fantka. Da ne bo nesporazuma, prvega sinka imam najraje na svetu, je bil najbolj zaželen otrok, ne morem si predstavljati, da bi bila namesto njega punca. V drugo pa šok – vedno sem si predstavljala, da bom imela hčerko, to mi je bilo tako samoumevno, da sem sedaj čisto podrta. V glavnem, ne morem se sprijazniti s tem, da ne bom imela nikoli hčerke. Potem pa me totalno podrejo še vse pripombe in kvazi tolažbe v smislu “saj bo pa v tretje punca” – ampak jaz ne mislim imeti še enega otroka, pa tudio če bi, bi bil najbrž spet fant.
Sploh se ne znam skulirati, na jok mi gre vedno, ko gledam svoje prijateljice s svojimi malimi ali malo večjimi hčerkami. Čist se mi že meša… potem imam pa za povrh zaradi svojih glupih občutkov tako slabo vest, da se mi meša še od tega.
Upam, da boste našle kakšno vzpodbudno besedo zame…
Vem kako se počutiš. Tudi jaz si želim punčko, pa imam vedno bolj občutek da bomo dobili fantka. Razumem da si želiš imeti eno bejbo doma in z njo razpravljati o ženskih stvareh, ko bi bila malo večja…ampak ej poglej pa iz te strani kok je dobr da bo fant…v puberteti jih ne meče tok kot punce…ko začnejo tamale vn hodt te bolj skrbi kot za fanta…pa sej boš mela pol dve tamladi pr hiši 🙂
Pa fantje manj komplicirajo…sej veš kakšne smo babe…skos neki najdemo da nam ni prav :))
Vem, da kar ti bomo napisal ne bo pomagalo. Bo pa počasi sprejela da je tvoj otrok fantek in ko ga boš zagledala bo slaba vest izginla v sekundi.
Prav je da si dala ven iz sebe! Pa ne oziraj se na tiste ki bodo spet kej kontra napisal in pametovali.
Sej vsi vemo da si vsaka mama želi zdravega otroka, ampak vseeno pa vsaka upa na določen spol ane.
Mogoče se je pa G zmotu in bo na koncu punčka 🙂 to bi blo pa lepo darilo ane 🙂
zdej pa hitr solzice obriši in pobožaj trebušček 🙂 mali čuti da si žalostna…ne smeš bit 😉
Imam dva fanta. V drugo sem si želela punco. Občutki ko sem zvedela da bo še en fant so bili zmešani.
No potem se je ta fantek rodil. Zdrav, vesel, živahen.
Star je 8 let. Če me danes vprašaš lahko rečem, da sem si vedno želela takšnega otroka, v osnovi je moja kopija, ujameva se v vsem, ima pa še veliko drugih lastnosti, ki jih sama nimam.
Punc ne pogrešam. Slabih občutkov nimam že dolgo več.Imamo se lepo.
Jaz te razumem.
aAmpak ti ne razumeš oz. se nisi sprijaznila z dejstvom, da otrok ne kupiš v trgovini in da pač ne moreš naročit spola, karakterj… otroka.
Prej ko slej moraš ugotovit, da na to ne moreš vplivat in da si se odločila za Otroka, ne za Punčko ali Fantka.
Te pa lahko razumem, res. Samo ni kaj, takšno pač je življenje.
Oh draga slaba vest, kako le te razumem jaz. Ne morem da ti ne odpištem, saj sem vso to kalvarijo doživljala sama. Pred 5 leti se nam je v drugo rodila hčerkica, prav tako po dolgem pričakovanju, toda jaz sem si od zmeraj želela fanta, saj so v moji familij vsi nogometaši. Ko sem rodila pvo punco so rekli ah sej bo v drugo par in že takrat sem bila jaz zelo žalostna ko sem izvedela da bomo imeli prvo punco. Ok ko sem jo rodila sem bila najsrečnejši človek na svetu in me spol sploh ni več motil. Ko pa sem končno v drugo zanosila jaz ne vem sploh si nisem upala razmišljati da ne bi sedaj bil fant. Pa ni bil. Ko mi je zdravnica na ultrazvoku povedala da je pupa sem ji soba dobesebno začela vrteti okrog mene, verjetmi mi da sem pred njo jokala in žal moram napisati, da sem si želela splavit, toda bilo je prepozno.Ja vse to se doživela in do konca nosečnosti molila da so se zmotili. In se niso. Tudi ko sem rodila in so mi jo položili v naročje nisem bila srečna, bolelo me je da ni fant. Toda s časoma toda res s časoma sem se potolažila. Moje punce me sedaj prosijo za dojenčka pa ni šans, ker vem da ne znama s možem “narediti” fanta, in če bi mi sedaj nekdo garantiral (pa sem že v letih) da bi spočela fanta,bi ga takoj mela.Tako pa ne.
upam, da sem te nekako potolažila oz. veš da v tem nisi sama…
smo ljudje in ljudje. Različni, zato je pa življenje tako zanimivo.
Ženska ni nikomur nič žalega storila, še celo zaradi svojih misli in (za katere misli, da so napačne) se sramuje … celo toliko, da sprašuje za nasvet, kako naj se sprijazni s situacijo …
Mnogo, mnogo misli se nam ljudem podi po glavi, hudih in še hujših, za katere nihče nikoli ne izve, ker nima priložnosti…
Morda pa je tale tema lahko prav zate izredna priložnost, da pobrskaš po svoji glavi in ugotoviš, če si ti res taka svetnica, da lahko po drugih “pljuvaš” in na njih gledaš vzvišeno… (čeprav svetniki tega verjetno sploh ne počnejo) in lahko “slabi vesti” rečeš samo Hvala, ker je odprla zanjo zelo žalostno (zate pa posmehljivo) temo. Čeprav močno dvomim, da se to bo tole kaj dotaknilo …
smo ljudje in ljudje. Različni, zato je pa življenje tako zanimivo.
Ženska ni nikomur nič žalega storila, še celo zaradi svojih misli in (za katere misli, da so napačne) se sramuje … celo toliko, da sprašuje za nasvet, kako naj se sprijazni s situacijo …
Mnogo, mnogo misli se nam ljudem podi po glavi, hudih in še hujših, za katere nihče nikoli ne izve, ker nima priložnosti…
Morda pa je tale tema lahko prav zate izredna priložnost, da pobrskaš po svoji glavi in ugotoviš, če si ti res taka svetnica, da lahko po drugih “pljuvaš” in na njih gledaš vzvišeno… (čeprav svetniki tega verjetno sploh ne počnejo) in lahko “slabi vesti” rečeš samo Hvala, ker je odprla zanjo zelo žalostno (zate pa posmehljivo) temo. Čeprav močno dvomim, da se to bo tole kaj dotaknilo …[/quote]
Lepo napisano, se strinjam.
Zame tema ni posmehljiva, ampak žalostna (ne vem od kod ti to). Res ne razumem, da se ženska ne veseli preprostega dejstva, da je otroček zdrav. Verjemi, če bi ji zdravnica rekla, da je kaj narobe, bi mislila na vse kaj drugega in bi si želela, da bi bil zdrav, ne glede na to, ali je punčka ali fantek. In ja, včasih je treba ljudi strezniti tudi na grob način, da se zavejo, v kakšnih neumnostih se utapljajo in ne vidijo bistva. Bistvo pa je, da v njenem trebuhu raste en lušten, zdrav otročiček.
po svoje razumem te občutke.tudi jaz sem si želela hčerko. ko sem zanosila in sem dan pred ultrazvokom v 20(ki naj bi dejansko razkril tudi spol otroka in ga tudi res je) osramočeno priznala možu, da si želim punčko, da pa čutim, da je fant. in naslednji dan smo res izvedeli, da je fant. počutila sem se – tako kot se ti. in najbolj mi je bilo grozno, ker me je pekla vest in me je bilo sram pred bitjem v trebuhu. čeprav sem ga ljubila od začetka, od dveh črtic, in ga tisti dan nisem ljubila nič manj. samo predstava se mi je podrla. še isti dan sem mu šla kupit njegovo prvo oblačilce in kupila sem ga z največjo možno ljubeznijo, čeprav je v meni kričalo “kje je moja punčka”. to ni sovraštvo tistemu, kar nosiš v trebuhu, pač pa pogrešanje nečesa, kar si gojil kot predstavo!
ko sem drugič zanosila, me je bilo strah vprašat za spol. na enem ultrazvoku pa sem sama videla kar se mi je zdel lulek in sem ginekologu rekla “vidim lulek”….pa se je nasmejal in rekel “gospa niste videli luleka, to ne bo nogometaš…razen če želite, da bi bila nogometašica”. dobila sem hčerko. oba ljubim najbolj na svetu. vem pa da bi hčerko celo življenje pogrešala, če je ne bi imela.
pa pojejte me, odrite me, spljuvajte – taki so pač moji občutki
Jaz sem si tudi v drugo želela punčko … neizmerno sem si želela punčko … in dobila sem dva fanta. :))) Tako da sem doma obkrožena s samimi dedci. Ni kaj. Saj se sčasoma sprijazniš s tem, da pač ne boš imela nikoli hčreke, čeprav globoko v srčku še vedno ostaja tista želja.
Čeprav vem, da se to ne bo zgodilo, še vedno upam, da bom pa nekoč spet noseča in da bomo dobili pupo. :)))) Vsaj sanjam lahko. 🙂
Sicer pa … bomo imele pa neveste. :))) Če je to kakšna tolažba. :))))
Nisi edina:
http://med.over.net/forum5/read.php?123,2321106
Noben normalen čovek te ne bo obsojal. In hvala Bogu, da si to upaš priznat. Vsak ima določeno preferenco pri spolu, tisti, ki trdi drugače, laže.
LP in vse dobro, Pina.