rak prostate
Star sem 52 let. Da sem moral ponoči urinirati se mi dogaja kar pomnim. (ne sicer vsak dan, ampak dovolj pogosto)Pred približno 10 leti sem imel prvič resnejše težave: večkratno zaporedno uriniranje, slabši curek, močno tiščanje pred uriniranjem v predelu mod, tiščoče bolečine okoli mod …) Obisk pri urologu ni pokazal kaj posebnega (rektalno tipanje, PSA, ultrazvok trebušne votline – vse bp). To se mi je ponovilo še dvakrat, obakrat sem bil pri urologu (rektalno tipanje) in vedno brez kakšne resne diagnoze. Problemi so vsakokrat po približno 1 mesecu izginili.
Pred mesecem dni se mi je vse približno v isti obliki ponovilo, le da sem imel namesto slabega curka bolj izraženo boleče tiščanje pred uriniranjem in posamezne dni pogosto nočno uriniranje, vse ostale boleče težave v mednožju pa so bile približno take kot prej. Zaradi svojih let sem se vseeno odločil za obisk pri zdravniku, ki pa je tokrat pri ultrazvoku trebušne votline opazil na sicer celo manjšem volumnu prostate kot je normalno in na normalni simetrični obliki, mislim, da je rekel med brazdama nenormalno svetlejšo barvo (torej zgostitev).Ker je
zdravnik prijatelj, mi je nedvoumno povedal, da je stvar lahko resna in mi priporočil PSA test. Ultrazvok trebušne votline v forumu nisem zasledil, da bi bil priporočan kot posebno verodostojna preiskava pri boleznih prostate,(vedno se omenja transrektalni UZ), zato me je zagrabila panika, češ, če se že pri tej preiskavi vidi anomalije, kako resno bo šele z drugimi preiskavami. Stvar mi krepko odvzema spanec, zato prosim za čimprejšnji odgovor. Rad bi vedel še, ali bi se pri tem pregledu videlo, če gre za pozen stadij raka glede na to, da je rak prostate pri “mlajših” mnogo malignejši. Že vnaprej hvala za odgovor.
Zelo dobro je, da so vsaj odkrili vzrok vaših težav. Čimprej je treba na dodatne preiskave, saj bodo le tako lahko dokončno ugotovili za kaj gre in v kakšni obliki konkretno se je zadeva pojavila. To pa je zelo pomembno zaradi izbire najprimernejše terapije, ki pa vam lahko tudi reši življenje. Zato upravičen strah za hip na stran in čimprej na preiskave in zaupati v medicino. Ob takojšnji in ustrezni terapiji lahko kjub slabi diagnozi še precej dolgo živite. Veliko sreče in zdravja! Aneta