Ena žlahta, h kateri smo včasih radi hodili na obisk, mi gre sedaj, odkar imajo psa, prav na živce. Otroka se njihovega psa, ki ga imajo v stanovanju, bojita, ko skače okoli njiju. Sin je prav panično začel jokat. Ampak oni imajo to filozofijo, da je pes njihov član in ga ne bodo dali stran od mize v času obiskov. Jih je mož lepo prosil, pa ni bilo nič. V glavnem, smo bili tam pred par dnevi in sem bila tako živčna, da sem kar zbolela. Jaz več ne grem tja, pa tudi me moti, ko servirajo na nizki mizi, pes pa vse doseže in prevoha. Ko sem prišla domov, sem bila polna pasjih dlak. OK, saj vem, da imam preveč predsodkov, ampak naj me potem ne sprašujejo, zakaj ne pridemo nič na obisk. Ima še kakšna take ali drugačne izkušnje.

Nimam takih izkusenj. Mene zivali v stanovanju ne motijo.

Ne hodi k njim na obisk, pa boste vsi zadovoljni.
Tudi ti ne bi svojega otroka zaprla v drugo sobo, če bi šel obiskom na živce.

Dobili smo psa in zelo sem bila prizadeta, ker nekateri moji znanci našega psa niso sprejeli. Torej, ko smo pri njih na obisku je naš pes lepo doma, četudi je socializiran, vzgojen, mali… takrat sem bila zaradi vsega tega zelo prizadeta. zdaj dve leti po tem, pa se sama sebi zdmi smešna, mislim le zakaj hudiča sem nekomu vsiljevala mojega psa. Vsak ima lahko svoje mnenje, želje, potrebe, sploh pa v svoji lastni hiši. če k nam pride na obisk nekdo, se ve, da je pes z nami, pes je vzgojen in dlak ni nikjer, ker tega sama ne maram, čisto je kot prej in nasi obiski to vedo in nihce ni zaradi tega nehal hoditi k nam, če bi pa en otrok zaradi tega jokal, bi jaz vzela vse to raje vzgojno in se kot mati ali gostiteljica potrudila, da bi temu otroku psa priblizala…

Ne mores pričakovat, da gres nekam in bodo tam delali kot ti zelis. jaz ne grem na obiske, kjer mi ni vredu, torej ne hodi tudi ti ne.

Nimaš predsodkov, ker pes pač ne spada k mizi. Naj se sliši še tako grobo ampak…zame je žival _ žival.

Imam podobno izkušnjo, samo da je v tem primeru pes od prijateljice in enako vse prevoha pri mizi. Samo še čakam, kdaj mu bo stol zraven mize dala, da bo sedel z nami in se vklopil v debato.

Ne moreš pričakovati, da se bodo drugi tebi prilagajali. Če nekam prideš na obisk, se ti prilagodi njim, ali pa ne hodi tja.
Tudi jaz ne bi svojih živali zapirala v klet zaradi obiskov, sploh če žival nikomur nič noče. Če se otroci bojijo živali je tak obisk lahko celo priložnost, da se tega strahu znebijo. Seveda pa moraš najprej ti začeti drugače razmišljati!

Tvoj otrok se zato panično joka, ker imaš ti tak odnos do živali.
Če je stanje tako, pa ne hodite tja na obisk, pa je.

Biba, moje mnenje je, da bi morala otroku malo bolj približati to žival. Da otrok joče, zaradi psa, ki ga očitno ne ogroža, ni najbolj fajn in bo njegov odnos do živali zelo slab. Mi nikoli nismo zapirali psa, zaradi obiskov, vendar smo hkrati tudi pazili, da ni ravno po vseh plezal. Jaz mislim, da se malo umiri in če ste si s sorodniki tako dobri, poskusi najti pot, kako se boste spoprijateljili s psom, ko ste pri njih. Otroku nič ne škodi, če spozna kakšno žival malo pobliže. Verjemi tudi, da se nihče ne bo zastripil, tudi če pes malo ovoha hrano. Sploh nočem vedeti, kaj imata včasih naš pes in moj sin…hehehehe…. pa je sin živ in zdrav…..

Tudi pri nas moja teta viha nos in pravi, da ne pride več k nam, zaradi psa, ker imamo povsod dlake itd. Sploh pa se ne zaveda, da njena svinjarija v kuhinji, ko si moraš malo poriniti stvari na stran, da se sploh lahko vsedeš, ko imajo nametane ostanke hrane povsod…. ni tako zanemarljiva in morda bolj ogroža njihovo zdravje kot naš pes…. hehehehe

Vidim, da imajo nekateri ljudje res napačne predstave o domačih živalcah…..

Je že prav da vprašajo in ti jim pošteno povej, da zato ker ne maraš živali v svoji bližini. A je to tako težko?

Jaz osebno tudi psa ne bi zaprla drugam zaradi obiskov. K drugim na dom pa seveda ne pridem s psom. Komur ne paše nč hudega. Naj bo doma 🙂

otrok pa joka zaradi tvojega odnosa do živali.

Zakaj se otroci bojijo psov?
Lahko bi debatirali v neskončnost. Moj štiriletnik se jih boji, da je joj. Kljub temu, da mu jih hočem približati vsaj do te mere, da ne bi panično bežal in kričal.
Od kdaj se jih boji? Odkar so pri sosedovih dobili novega psa, razigranega mladička. Sin je bil star slabi dve leti. Med igro ga je psiček dvakrat v igri prevrnil, ko otrok sploh ni videl, da je razigrani kuža v bližini. Po drugi taki “nesreči” je bilo prijateljstva s psi konec. Sama ga vedno, ko srečamo psa spodbujam, da ga skupaj pozdraviva, včasih pobožava (sosedovega). Tudi, ko so bili spet mladički pri hiši, smo upali, da se bo otrok strahu otresel, pa se ga na žalost ni…

Kar pa se tiče obiskov. Nisem ljubiteljica psov, me pa ne motijo. Vsekakor ne moreš od gostiteljev pričakovati, da bodo zaradi tebe psa zapirali v sobo. Ti veš kakšno je stanje pri njih in… preprosto ne greš in konec.

preprosto ne hodi na obisk. A je res težko na prošnjo umaknit psa?
K nam je hodil stric s svojim psom pa nam ni bilo nikdar všeč. Pritožil se ni nihče, a smo mnenja, da pes ne sodi v stanovanje, vsaj naše ne. Če prideš nekam na obisk, bi se spodobilo vprašat, kakšno mnenje imajo ljudje o tem.

jaz tudi pričakujem, da bodo psa umaknili, če sem prišla na obisk. Sploh če sem bila povabljena. In se mi zdi to edino spodobno. Zakaj me pa zavraga vabijo, če vedo da se psa bojimo/nam je ob njem neprijetno?

Mislim, da je to stvar dobrodošlice in skrbi za to, da se gost počuti prijetno.

A ko povabite na kosilo koga, ki je vegetarianec, mu pa svinjsko pečenko pomolite pod nos al kaj? Ali pripravite (vsaj zanj) vegetarianski obrok. Ko povabim vegetarianca kuhamo vegi, ko imamo na obisku vrne muslimane ne strežemo svinjine ali alkohola. In ko pridem na obisk k družini, čigar psa se jaz in moj otrok bojiva, gre kuža iz dnevne sobe.

Meni se to zdi edino normalno.

Jaz imam pa drugačno izkušnjo.
Imamo mačko, znanci pa malega psa. Ko so enkrat prišli s psom na obisk so zahtevali, da naj damo mačko ven, ker so se bali za svojega psa, da ga slučajno mačka ne bi opraskala. Mož je lepo povedal, da je naša mačka naš družinski član in ima vso pravico biti v naši družbi in naj pač psa gospa drži v naročju, če se tako boji kaj mu bo mačka naredila. Saj so vedeli, da imamo mačko doma pa so vseeno prišli s psom na obisk. Obisk je trajal recimo 15 minut..gospa je bila celo malo užaljena. Naslednjič so psa pustili doma.
Saj tudi mi našo mačko ne nosimo na obiske…

biba 33 – jaz bi se obiskom pri vaših znancih odpovedala. Nekateri se z živaljo takoj spoprijateljijo, nekateri pa ne. Zato se je takim situacijam bolje izogibati.

Naj še dodam ta je ta njihov pes že dvakrat ugriznil lastnika, enkrat je bil zaradi tega celo na bolniški. Mene pa je tudi ugriznil sosedov “prijazni” kužek, ko sem bila še otrok in sem od takrat pač res bolj previdna. Je pa moje mnenje, da če je lastnika tako ugriznil, mu res ni več za zaupat. Oni pa pravijo mojim otrokom, da jih sigurno ne bo ugriznil.

Se popolnoma strinjam.

Pri nas imamo tudi psa v hiši, velikega psa 32 kg, pa vedno glasno pozdravi obiske, nato pa se sam odmakne v sobo na svoj prostor. No razen ko pride moja sestra z otroci in še eni prijatelji, ki imajo tudi psa, takrat pa nori okoli in se dobrika pa prosi božanje. Nato pa mu samo rečem na prostor in je mir. Do jedilne mize nima dostopa, ker v jedilnico ne sme in to dobro ve, se uleže med vrata in čaka, na malo mizico pa tudi nikoli ne voha, ker tudi ve da ne sme. TO JE TO, samo doslednost in pes to zastopi.Kar je NE je NE.

Če pa se tvoji otroci bojijo psa, pa en vzrok za to mora bit. Ali so imeli slabe izkušnje s psom ali pa je to tvoja navada,ki se prenese na otroke da psov ne maraš. Če pa je res tako hudo, bi pa vaši prijatelji lahko psa odstranili za čas obiskov! To piše tudi v pravilniku o vzgoji psa.

In ko pride k vam na obisk par, ki ne mara otrok, svoje otroke zaprete v klet?

kreta
smo razmišljali o tem, pa so že preveliki in se upirajo! Zdej pa resno – par, ki ne mara otrok k nam ne more priti na obisk, ker za to ni razloga. Z možem se pač ne druživa z ljudmi, ki ne marajo otrok.

ne resno, meni se to, da žival umakneš v drugo sobo sploh ne zdi taka katastrofa. A vsi lastniki živali stanujete v garsonjerah ali kaj?

Pa ne morete enačit otrok in psov. Se strinajm, da je treba s psi lepo delat, ampak pes je žival.

Se strinjam.

Če moj otrok skače po obiskih in se grdo obnaša, ja, ga pošljemo v drugo sobo.

Nimam doma psa, vem pa, da veliko lastnikov psov na svojega ljubljenčka gleda kot na družinskega člana, torej tudi kot na otroka. In nikakor jih ne obsojam, saj imajo vso pravico do tega. In zdi se mi nefer, da od kogarkoli pričakujemo, da bo zaradi našega obiska spreminjal svoje navade.

In ko je bilo omenjeno vegetarjanstvo – nikakor ne bi od gostitelja pričakovala, da zaradi mene kuha vegetarijansko hrano. Če bi bila vegetarjanka, bi pač na krožnik vzela tisto, kar bi po svojih kriterijih želela in smela jesti. Zdi se mi namreč totalno nefer, da zaradi nekih svojih navad ali razvad pričakujemo, da se nam bodo gostitelji prilagajali.

Če ste kadilci, pa recimo kadite v dnevni sobi, se boste v času obiskov odpovedali cigareti? Ja, saj vem, da boste zdaj vsi rekli, da seveda da se boste… 🙂

Še vedno trdim, da bi bilo treba pri otroku, ki ima strah pred kužki, obisk pri družini s psom izkoristiti za odpravo tega strahu. Najprej pa mora seveda svojo glavo popucati mama! Ker ob vsem kar je napisala, se ne čudim, da se otrok boji psov.

preventiva je vzgoja otrok! in psov.
moj nikoli ne skače po obiskih. ne sine, ne pes.

kreta
ko nekoga povabiš na obisk si se kot gostitelj dolžan prilagoditi, pripraviti stvari tako, da se gost počuti dobrodošlega. To pomeni, da skuhaš kaj, kar mu je posebej všeč ipd.

Ravno to je poanta dobrega gostitelja. Pa tudi bontona. Preberi ga, pa ti bo jasno.

Sicer pa, saj ti ni treba vabiti ljudi, ki ti niso tako pomembni, da bi jih sprejela toplo in naredila kaj za to, da bi se počutili dobrodošlo, prijetno. Četudi bi se kot gostiteljica morala tu in tam prilagoditi.

Pes spada v pesjak, ne v stanovanje in nikakor ne k mizi. Zato te razumem. Jaz bi sorodnike še enkrat prosila, jim povedala, da se otroci bojijo psa. Če ne bi bilo odziva, bi se opravičila in pač povedala, da nas ne bo.