najbolj zanimive in čudne
butasta tema za butaste dogodke pametnih ljudi 🙂 sodelujte s svojimi pripetljaji.
– v knjižnici tiščim knjižničarki zdravstveno kartico in mi sploh ni jasno, zakaj mi jo tišči nazaj
– kolegica razlaga, da je bila na ultrazvoku in da ima prve posnetke Mihca. jaz čez čas: pa že veste za spol?
p.s.
Naredimo temo za nekaj časa lepljivo.
Bo lahko že na vrhu foruma opozarjala, da smo ljudje pravzaprav resnično simpatična bitja. 🙂
lp, Andreja
On: kako se reče balkancu, ki dela v Nemčiji?
Jaz: Šved.
Jaz: kaj je to na vrhu Boča?
On: največja smreka v Sloveniji.
Jaz: a lahko zavijtete za psa?
Natakar: seveda.
On: hov hov.
Jaz: katetri dedec ti gre najbolj na živce?
On: Marlena.
Zdravstvena pa ja, pokazala sem jo cariniku, ni imel nič proti, me je kar spustil čez mejo.
jaz sem tudi zadnjič na pošti, ko sem hotela dvignit denar molila tuševo kartico namesto bančne…
že nekaj tednov sem klicala na ministrstvo eno uslužbenko, ki mi včasih priskoči na pomoč…krasna punca..in se ni in ni oglasila…pa kličem tajništvo in vprašam, če je še vedno na dopustu…in mi tajnica reče, da je ravno včeraj rodila punčko…jaz pa kot iz topa: “o groza”…ker sem pomislila samo na to kdo mi bo pa sedaj nudil pomoč…no…potem sem se opravičila in rekla, naj ji naročijo, da ji želim vse dobro…pa so mi potem vezali eno drugo..ravno tako fajn punco…sam mi je bilo potem ful zoprno…ker sem tako butasto odreagirala in še egoističn povrhu vsega…
Že nekajkrat sem na avtobusu molila službeno izkaznico namesto mesečne.
Na blagajni sem čakala,da mi vrne razliko do 10 €, plačala pa s 5 €.In me gleda blagajničarka čukasto kaj bi še rada.
V Franciji sem namesto kave z mlekom naročila kavo z vodo –
v originalu
caffe a l’eau (izgovoriš kafe a lo)
namesto
cafe aux lait (izgovoriš kafe o le)
V Idriji v trgovini Ljubljančan kupuje salamo:
Ljubljančan: Gospa, dajte mi prosim deset dek pariške.
Prodajalka: A zrižem?
Ljubljančan: Hmmm, deset dek pariške, prosim.
Prodajalka: Ja, a zrižem?
Ljubljančan (ne ve, kaj bi): No, pa mi rajši dajte deset det mortadele.
Prodajalka: Ja, prou, mortadelo. A zrižem???
Ljubljančan (že mal jezen): ma ne z rižem, brez riža no!
Prodajalka: Ja če vam jo zrižem al kej???
Cela vrsta zadaj se pa reži.
lani jeseni sva z možem umirala od smeha v Hoferju v Celovcu. Gor sva bila ravno na martinovo soboto. nikoli ne kupujeva hrane v Avstriji, takrat pa sva vedela, da se v SLO ne bova vrnila pred zaprtjem trgovin (imela ful opravkov), zato sva hotla kupit gosko. ker se nisva spomnila, kako se reče gos (Gans), je reku mož, da bo vprašal kar za raco, ptič ko ptič sam da bo neki na krožniku. in vpraša prodajalca, če imajo kakšno “gefrierene Tante” v hladilniku. prodajalec čukasto gleda, plane v smeh. moj mož meni: pa kaj mu je, p…, sej sem ga lepo vprašal?!? in še ene trikrat ponovi. tokrat se smejejo vsi prodajalci in še nekaj strank. preden nama je kapnilo, da sprašuje po zmrznjeni teti (Tante) in ne raci (Ente).
Sodelavka fotokopira. Nekaj ji ni jasno. Čudno gleda. Stopim zraven, da bom pomagala in ona pravi, da ji ni jasno, zakaj hodita dva izvoda ven, saj je pritisnila “1 kopija”. Vse preverim, jo pogledam, se začnem režat … njej nič jasno.
Iz fotokopirca je hodila 1 kopija … in seveda … original.
p.s. Je rekla, da nobenemu ne smem povedat. Pa saj nisem ne?
Menda sem napisala. 🙂
Sodelavka in sodelavec se peljeta iz MB v LJ na izpit za napredovanje v naziv (tisti, ki delate v državni upravi veste, da izpit ni ravno med lažjimi). Oba izmozgana, sodelavec se je še celo zadnjo noč učil in je imel vnete oči, zato je vozila sodelavka.
Prideta na cestninsko postajo v Tepanju, ko pripeljeta do zapornice, vzame ona pilota (za garažo) in klika proti zapornici. Zaposleni ob okencu in sodelavec jo čudno gledata, ona pa še kar klika, ker se zapornica ne dvigne. Končno sodelavec izusti: “Plačat bo treba.”
Je kolegica iz sindikalnega izleta na Rakeku peljala proti Lj še sodelavca. Bilo je že pozno, sodelavec malo manj zgovoren, tudi že malo pod vplivom alkota. Prideta na avtocesto in se uvrstita na vozni pas, ko se čez čas sodelavec oglasi: “Tamala, a greva še mal na morje pogledat?” Ona pa: “bod že tih, a ne vidiš kolk sem utrujena!” Pa čez čas spet on: “Tamala, a greva midva na morje?” Ona ga spet utiša.
Čez čas pa ugotovi, da sta na Ravberkomandi. Je pač narobe zavila na avtocesto in sta se res peljala proti morju.
Ravno danes na parkirišču… Stojim pri svojemu avtu, iščem ključe, en hudo lušen fant pa ravnokar zaklepa avto in se počasi oddaljuje. Jaz zakričim za njim, da je pozabil prižgane luči in se mu nasmejem. Takrat se je tako sladko zasmejal nazaj, sem že skoraj mislila, da me bo vprašal za tel. številko, pa mi zakriči nazaj: Luči se same ugasnejo :)) verjetno je videl, da stojim pri svoji 15 let stari kripi in nimam pojma o novih modernejših avtomobilih ;))
Pred leti sem se en petkov večer zapletla v pogovor z enim dolgočasnežem. In je govoril, govoril in govoril. Res se mi ga ni dalo več poslušati. Pa tako vneto je govoril o neki nesreči – se je zaletel z avtom. In naklada in naklada, nimam pojma o čem vse. In potem le še jaz nekaj rečem in ga vprašam: A si bil ti kriv? In on meni: saj ti govorim, da sem se v ograjo zaletel. U, pišuka, ograja pa že ni mogla biti kriva, ane?!
LP