Je tukaj kdo, ki bi delil z mano bsedo ali dve? Sem čisto na tleh, tresem se ko šiba na vodi, premišljujem, da bi si vzela življenje….

jaz.
Kaj ti je tolk hudega

Ja, jaz sem tu, in srkam deci vina.

Ne vem sicer zakaj premišljuješ, da bi si vzela življenje a te pozivam, da raje ne.

Povej, kaj te je tako prizadelo?

Moj partner pakira… še prej mi je v glavo zmetal toliko grozot, da enostavno ne dojamem… in izkazal toliko agresije…

Ne razmišljaj o tem. Nikoli ni tako hudo, da je vredno tega!Pogovori se s kom, vedno se najde kakšen izhod, čeprav se ti trenutno zdi, da temu ni tako!

Še pred tem mi je povedal, kako je prelomil obljubo, ki mi jo je dal… Počutim se, kot da mi je nekdo spodmaknil tla…

Prvo, če je tako naredil, potem se kar naj spakira.

Drugo. Ali imaš koga v komu se lahko zatečeš?

Vsi so na dopustih… zatekla sem se v pisarno… ne morem verjet

Verjemi, vsak bi se v tvoji koži zdaj počutil tako. Ampak ponavadi nič ni tako črno kot se zdi.

Kakšno obljubo pa je prelomil in zakaj sta se sprla?

Sploh se nisva sprla… kar ven je padel… o obljubi ne bi govorila, mi je pa pomenila neskončno. Ne morem verjet, kaj mi je zmetal v glavo…

Zdaj se počutiš kot izigrao, da ti je nekaj odvzeto, ampak se še ne zavedaš, da imaš srečo. Če je ta, potem si te ne zasluži.
Težko bo, ampak čas zdravi.

Če misliš na samomor, si zame hujša kot on. Prizadela boš bolečino ljudem, ki te imajo radi in to 100krat hujšo, kot jo on sedaj tebi.

Umiri se, počakaj da spakira in potem pojdi na zrak in pomisli, da živiš. da si zdrava, in da imaš lahko v tem trenutku kar hočeš.

Velja, ni potrebno.

Zdi se mi, da si bolj pretresena, ker nisi pričakovala, da je lahko tak oziroma, da to čuti. A pred tem nista imela težav?

Ne bi bil vreden usodnega dejanja! Nikakor.

Zajami sapo, spij nekaj hladnega, prespi. Potem pa razmisli, ko se ti glava zbistri.

Vem kaj govorim. Sem bila na dnu, samem podnu in še nižje. Zaradi pokvarjenega deca.

Razmišljala sem podobno kot ti….

Danes živim, diham in sem srečna. Z drugim, oh kako boljšim, pa še otročkom in srečnim srcem, da nisem naredila tistega….

Čuvaj se in misli nase,na to, kar te lepega še čaka.

Mogoče sem slabša… ampak nihče ne bo sodil, koliko bolečine čutim jaz in koliko bi jo kdo drug. Čeprav je edino misel na mojo mamo tista, ki mi preprečuje, da bi stopila pred vlak. Za ostalo mi je vseeno.

Piši, jokaj, lahko tudi kričiš…samo da bo lažje.

Mah, saj ne vem kaj naj napišem….vem, da nič ne pomaga v tem trenutku. Rada bi vseeno povedala, da ga pusti naj gre. Ti si pa dovoli, da bolečina privre in se izživi….
Samomor pa odmisli, ni vredno!

Res je, popolnoma sem šokirana. Vendar vem, da je kljub temu dober… čeprav me je tako neskončno prizadel. Ne opravičujem ga, vendar vem, da človek v afektu naredi in reče marsikaj in da mu bo marsikaj od tega žal. Vendar to seveda ne odtehta izrečenega in storjenega…

Ja, sva imela probleme, vendar sva si obljubila, da bova delala na tem in se pogovarjala o prihodnosti. Zdaj vem, da nikoli ne bom imela otrok… pa tudi moškega nočem.

Grožnja s samomorom je tako mim, da je brezveze. Res da se ti zdaj zdi, da nimaš nič, ampak odpri oči. Saj verjetno on ni bil edino.

Pokaži mu, da znaš živet brez njega, to mu bo po moje navečja kazen.

Pojdi k frizerju, na masažo, daj naredi nekaj zase, da se zamotiš.

Zame je bilo on “za vedno”, pa če se sliši še tako klišejsko…

Nihče ne bo sodil tega kar čutiš in nihče ne more vedeti kako se zdaj točno ti počutiš.

Je pa nas nekaj že imelo podone misli iz drugačnih razlogov. Moj bratranec se je dve leti nazja obesil, bil je mlad a zgleda da osamljen. Bilo je hudo. Ne nisi slabša, le bolj čustvena.

Če ti je msile na mamo tisto, kar te odvrača od hudih misli, se je drži.

Nihče ni vreden tega, verjemi da ne. Sem bila na tem, pa ne zaradi partnerja, ampak takrat ko so mi operirali otroka in nisva vedela ali bo z njim vse v redu ali ne. Zapomni si da kar te ne ubije te okrepi. In to zagotovo ni stvar, ki bi ji dovolila da se stisne ob steno. Naj gre, zagotovo je težko,ampak a bi lahko živela z nekom ki je prelomil tebi tako drago obljubo, pa karkoli je že bila?

Saj ni grožnja… nikomur ne grozim… samo resno premišljujem o tem… ker ne vem, če znam brez njega…

Seveda znaš. Le da še tega ne veš.

Glej verjamem, da trpiš in da ti je hudo. S tem ko sem rekla, da če misli na samomor, da si slabša od njega, sem mislila, da pač si trenutno žalostna in razočarana. In verjetno te bolečine ne privoščiš nobenemu. In zato sem napisala, da nbi s tem ko bi si kaj naredila povzročala hude bolečine ljudem, ki si jo niso zaslužili, tako kot ti ne.

In tukaj mislim, da verjetno v tem trenutku ne želiš, da bi se tvoji bližnji počutili tako kot ali pa še hujše. Da so izgubili ljubljeno osebo.
Mogoče sem se slabo izarila.

Mislim, da moraš rešitev iskati drugje.

Sem na začetku 30-ih, ravno, ko bi bil čas za otroke. Obeta se mi nova dobra služba. Septembra bom zagovarjala magisterij. Ampak meni vse to ne pomeni popolnoma nič!!!!

OK, to kar veš zdaj v tem trenutku žalosti, boš enkrat prerasla.
Nekoč boš srečna in se boš spoznanju danes še samo nasmehnila.

Drži se, In predvsem dovoli si bil žalostna, lahko tudi besna, samo ne tišči nazaj, vse negativno mora VEN.