Minatti ..
NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Nekoga moras imeti rad,
pa ceprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moras nasloniti roko na ramo,
da se, lacna, nasiti blizine,
nekomu moras, moras,
to je kot kruh, kot pozirek vode,
moras dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plasne ptice nemoci
nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in neznosti –,
nekoga moras imeti rad,
pa ceprav trave, reko, drevo ali kamen –
ker drevesa in trave vedo za samoto
kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa ceprav se za hip ustavijo –,
ker reka ve za zalost
ce se le nagne nad svojo globino –,
ker kamen pozna bolecino
koliko tezkih nog
je ze slo cez njegovo nemo srce –,
nekoga moras imeti rad,
nekoga moras imeti rad,
z nekom moras v korak,
v isto sled – o
trave, reke, kamen, drevo,
molceci spremljevalci samotnezev in cudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
Ej, frikice na baterije, pismo, kaj sem vaju
vesela. Zdaj, ob 18.30 uri bo reportaža iz
Soriške planine v sankaškem tekmovanju!
Aja, na drugem programu SLO.
Glejta prosim, prosim, glejta!
Za kaj si ti, a za odmor, ali za pivo? Jaz
sem že nazaj in to s piksno. In iščem eno
lepo pesem za nas, pa sem le na Prešerna
danes ubrisana, posebej mi je mila njegova
Pevcu in Kam:
KAM
Ko brez miru okrog divjam,
prjatl’lji vprašajo me: kam?
Prašajte raj’ oblak neba,
prašajte raje val morja,
kadar mogočni gospodar
drvi jih sem ter tje vihar.
Oblak ne ve in val ne kam,
kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
da pred obličje nje ne smem
in da ni mesta vrh zelje,
kjer bi pozabil to gorje.
Ne, res ne, to je velika zadeva, ogromna,
pa v svetovnem merilu, če se prav ne motim.
Dela ogromno, kajne? Proga pa tako urejena,
da bi človek kar ne verjel. Pohvalili so jo vsi
udeleženci in tekmovalci.
Uffffaaaaaaa, ker sem danes tako izlila svoj
žolč na ta forum, moram zdaj prilimati še eno
čudovito misel, ki mi daje precej misliti, meni
sami.
Ne obsojajmo in ne sklepajmo prehitro; vedno vkljucimo vse vidike. Nikoli namrec ne moremo vedeti, kdaj se bomo v podobni situaciji znasli sami in kako bomo tedaj ravnali, poleg tega pa nikoli ne poznamo vseh okoliscin.
Avtor: Lunin net
Ne obsojam, ne negodujem, sem le nase jezna in jezna na to, ker mi zmankuje časa za stvari, ki bi jih jaz rada počela.
Oja, zajček, ampak tebi želim napisati
kaj lepega. Prešeren je bil nesrečno zaljubljen
in nasploh zelo nesrečen človek, v stalnem
konfliktu s svojim bivanjskim okoljem in večino
takoimenovanimi prijatelji, ki ga niso razumeli in
tako izvenijo tudi njegove pesnitve. Kadarkoli ga
prebiram, se mi stori milo zaradi tega nesrečneža,
ki ni našel miru v sebi ……….