Šele ko …
…. spoznam, koliko mi pomenite, začutim strah
pred tem, da vas izgubim. Da, resnično, da vas
izgubim. A sem se pred totalno izgubo ljudi, kakršni
ste vi, tu gori, na Tjavendanu, ne na katerem koli forumu,
ampak tukaj in na tem, no, pred tem, da vas čisto in popolnoma izgubim sem se čisto eno miceno zavarovala. Kajti izgubim vas v dopoldanskem času lahko zelo kmalu in skoraj zagotovo. In takrat bom vaša popoldan v branju in zvečer v “realy comunitatationu”.
A kako boli srce, ko zavedanje enkrat pride: najprej so samo besede, potem besede dobijo globlji pomen, potem so dogovori in na koncu je odločitev. In
Z.Modrej:
Šele ko ….
“Šele ko prepoznamo plitkost naše pameti,
pomislimo na modrost, ki je modrejša od naše.
Šele ko izpolnimo voljo, ki je večja od naše,
postanemo del te volje.
Šele ko doživimo vse svoje neizogibnosti,
dozorimo v večnost.”
Šele ko sem spoznala, da vas lahko tudi izgubim in ko sem spoznala plitkost pameti tistih, ki odločajo “o številu in klasi” prijavljencev na internetnih straneh, sem pomislila na lastno modrost, da sem se s to “magijo zbliževanja z ljudmi in vzpostavljanja odnosov, ki žal zamirajo” in se s pripomočkom za rabo te magije opremila tudi tam, kjer bi se sicer ne .. in tu je moja modrost, ki sicer ni ne vem kako modra, je pa zagotovo modrejša od “ne, ker ni potrebno!”.
In ko bom morala izpolniti voljo, ki bo večja od moje, bom sicer postala del te volje, a delček, en miceni delček mene ta volja kljub vsemu ne bo dobila, dobila pa me bo “vaša in naša volja”. Kajti, ni mi nujno v popolnosti postati del te volje, nujno pa mi je postati del svoje lastne volje!
In ko sem pač dozorela in sprejela tiste neizogibnosti, katerim nikoli ne bom mogla parirati, se jim izogniti, jih ignorirati, bodo pa, tu in zdaj, zadaj, spredaj in ob moji levi in desni strani, to je moja neizogibnost, vendar bom prav s to neizogibnostjo dozorela za treutke z vami, za čas, ki si ga bom vzela za vas in za čas, ki si ga boste vi vzeli zam. In to je moje dozorevanje. In morda moja, ne sicer večnost, vendar dolgotrajen spomin, spomin v vas, ki me boste brali in morda bo kdaj komu od vas moja misel, moja želja, moje razmišljanje ostalo v mislih in spominu tudi za čas, ko boste sedeli pred hišo in v večerni zarji, tišini in miru iskali v premikajočih se oblakih znani obraz, znano misel, znano toplino …..
Prijatelji, dobro jutro. Danes sem cel dan odsotna, službene obveznosti, ki bodo izmozgale vse moje sposobnosti. In ne bom se vam mogla oglasiti, niti popoldan, niti zvečer, ker bom najbrž zelo pozna in, kar mi je znano od dosedanjih takih mednarnodnih poslovnih srečanj, zbita totalno in samo “za dol past”. Se beremo jutri, do takrat pa vam želim lepe dni, sproščen način življenja in razmišljanja, skratka – bog ne daj, da bi crknu “televizor”, bog ne daj ……….
Marija,dober in lep dan!
Koliko biti na netu in kako je vprašanje vsakega posameznika in njegove volje.To si vsak ne glede na okoliščine odreja sam.Nihče ti ne more ukazovati,niti preprečiti, če imaš svojo voljo in pogum.
Ker je to,kaj narediš iz svojega življenja,odvisno od tebe,lahko si ustvariš življenje polno čudovitih pustolovščin,ali pa se pritajiš in ostaneš na varnem ter nikoli ne izkusiš vesele mrzlice drznega in sproščenega potovanja zunaj svojega sveta.Življenje brez pustolovščin je lahko varno,toda manjka mu teksture in barve.Če si ne bo človek nikoli drznil naprej,se ne bo mogle širiti in rasti.Trenutki,v katerih storimo preskok in sežemo izven svojega varnegaobmočja,so dragoceni darovi,saj nas lahko spomnijo na veselje,ki nam je na razpolago,ko živahno sprejemamo življenje.
Obžaluješ le tisto,česar ne storiš!Lotimo se vsega,kar lahko storimo tudi tistega o čemer le sanjamo.Srčnost nosi v sebi genialnost,moč in čarobnost.
Uhaaaaaaaaa levček..lepo da si nazaj,da si spet med nami….***********
Marička drži se v napornem dnevu,mislimo nate ,zvečer pa lep počitek,da si nabereš spet novih moči v mirni spokojni noči……
Hja glede neta,je pa resnično tudi pri meni en “problem”:Pridem in se nalimam,kot mi čas dopušča..oz kolkor so zasedenosti pc pri nas doma proste..Heheh jaz poberem ostanek..tako ja,pri nas je začela surfati še tamala in je kar spretna s računalom,hvalabogu vsaj ne bo debelo gledala ko jo bo zivlenje posedlo in pripeljelo pred ta medij-ki je danes nepogrešljiv …
Hmmm zdejle sem se zamislila,ja jesen… se bo zame spremenila zelo zelo…Koliko bo časa ostalo,nevem..a teh jutranjih lepot z vami,ne bom mogla neposredno uživat.Jih bom pa podoživljala zvečer…Saj veste Služžba..in moja bo takšna,daleč od PC-ja…..
Če razmišljam še dalje..se lahko tudi prav kmalu zgodi,da bom imela sploh blokado do pc-ja oziroma ga ne bom imela več,en čas..dokler ne pridem k sebi,potem pa obvezno v nakup.Ja če se razreši tisti del,mojega klobčica,ki ga prido, a žal počasi razpredam….ampak enkrat BO!!! Tako…ogromno in še več je tistih,KO BO…ČE BO..ampak naj bo kakorkoli,jaz vas imam..vi imate mene..in to zavedno……če ne drugače ostanete v mojem srčku,vsi..vsak posebej a skupaj kot gmajnica…kot ena velika družina…Zato bom uzivala v vsakem dnem posebej z vami…kolkor se bo pač dalo…Ko pa pridem do tistih ovir in preprek jih bom reševala takrat..do takrat pa UŽIVAM KO SEM Z VAMI::::LUPČKE VSEM***********************************************************************HUDO mi je le,ker nekaterih vse premalo berem na forumu,so pa nepogrešljivi hudo manjkajoči del naše gmajnice….Hej mušketirček,hej mišonček….hej medvedek…….mucaaaaaaa vas pogrešaaaaaa!!!!!
