Odprimo vrata – morda sreči!!!
Dobro jutro, prijatelji!
Ste že kdaj temeljito razmišljali, res razmišljali o tem, kaj sploh je ljubezen? Jaz se iz dneva v dan pogosteje srečujem s tem razmišljanjem. Nekako me potegne vase in malenkost, samo drobcen glas ptice, ki se oglaša je že dovolj, da odidem za par minut. Ja ptički se že oglašajo in pravi čas je za tovrstno razmišljanje. V mladosti se poraja v tem času v srcih nemir, razigranost, mladi ljudje se obnašajo nekako “nerazumljivo”, dejali bi, da butajo z glavo v zid! Da hodijo slepi po cesti! Da gledajo gluhi in da imajo “telečje noge”. Oja, vse to so znaki – zaljubljenosti, ne še ljubezni, zaljubljenosti, ki jo prinaša ta letni čas od marca naprej!! Ljubezen zanje še pride!! Zagotovo, le časa si bodo morali dati.
Pa mi, prijatelji, kaj pa ta čas dela z nami? Morda si tudi mi vzamemo čas, v katerem si dovolimo, da čas brstenja, čas novega življenja, čas drevesnih poganjkov, čas prodiranja življenja iz tople in vlažne zemlje proti soncu, da, morda si tudi mi sami vzamemo čas in dovolimo sebi nekaj ob tem občutiti. Občutiti hrepenenje, občutiti tiho radost in zadoščenje, občutiti veselje ob pogledu na rahlo zeleno obarvana pobočja, občutiti toplejši vetrič, vonj bo leskovih prašnih “klobasicah”, ob katerem postanemo tudi sami mladostni in se zaženemo v pripravo šopkov.
Morali si bomo vzeti toliko časa, da se nas bo umevanje vseh teh lepot čisto narahlo dotaknilo in dovolilo adrenalinu hitrejše pretakanje po naših žilah. Morali si bomo vzeti toliko časa, da bomo občutili te čare in užitke in si prizadevali videti in vzeti, kar nam narava obljublja dati. Morali si bomo vzeti čas in odpreti svoja vrata morda tudi nekomu drugemu, da pogleda skoznje in nam ponudi, česar ima sam preveč – prijateljstva, razumevanja, topline, morda celo sreče! Saj ga ne bomo takoj prepoznali, tistega, ki nam vse to ponuja, ne, kre ne bo na glas vpil, kaj nam nudi. Vendar, če ne bomo odprli vrat, ga niti opazili ne bomo. Morali si bomo vzeti čas in imeti radi sebe. In ko bomo imeli radi sebe, bomo imeli radi tudi ljudi, ki nas obkrožajo in v katerih družbi se bomo dobro počutili.
In jaz se dobro počutim v vaši družbi, zelo dobro. En lep, prijeten in prijetnih presenečenj poln dan vam želim,
Sašk, cmočkaaaaaaaa! Cmooooooooočkaaaaaaaaaaaa za vse lepo in za vse dobro, kar mi je bilo in mi morda še kdaj bo dano s stvoje strani!!!
Mariči
He , he , Mariči , a ti vse tako na dolgo ?
Evo , jaz sem bolj na tako – sonce – vonj po frišni zemlji – mačke , ki se gonijo – čas je tudi za ljudi – evo , ta je tapravi – ACTION – YEEESSSS … he , he, he …
lisička je danes nekam razigrana , vzemite v obzir , pa enega lupčka od Sašota se tudi ne bi branila :)))
Joj, veš, te stvari se v meni prebujajo zjutraj, ko moje
truplo še ni čisto “berajt”. Ampak zdaj, zdaj, ko tebe
berem, pa ne bi utegnila biti tkao dolga!!! Drugače bi
pa bila, oja, …… en pravcati objekt, kateremu bi dala
zamaške (take, kot imajo pri nas na strojih, kjer hrup
presega dovoljeno mero decibelov!!!), no, tiste zamaške bi mu dala v ušesa, pol bi me pa dolgo, dolgo, dolgo ……………….. ja, poslušal, ane!!!
Ne morem si pomagati, sanjam odprti oči, sanjarim o duhu po pomladi, sanjarim o …………. ja, tudi o tistih mačkah, ki laufajo sem in tja (pri nas rečemo, da se “breznajo”!). O, pa če bi se še pikazal ta pravi mačkon, bi pa res bila action – yeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssssssss! Bemti, me že pljuska ob tla!
Mariči
Sine, i tata bi :)))))
Torej, ta tvoj zapis mi je tako všeč, da dobiš lupčka že zaradi besed, pa še kakšnega kar tako. Veš, si me spomnila na dva moja užitka, povezana z vonji in naravo.
Prva taka zaznava me omami tam konec februarja, pa še cel marec, odvisno od vremena, namreč, ko začutiš v zraku pomlad, ko čutiš v tistem hladnem zraku neko neopisno svežino. Je hlad, ampak ne mraz. Sveže hladno, po možnosti sončno. No in ko kmetje naložijo na trosilnike hlevski gnoj, ga raztrosijo po zemlji in jo preorjejo.
No in ta vonj, sveže pognojene in preorane zemlje, se težko primerja s čimerkoli, enostavno omamno in čudovito diši.
Da pa ne bo pomote, tukaj bi se distanciral od enega novodobnega prijema v modernem kmetijstvu, namreč, da s tisto mega traktosko Igeo posesajo vsebino greznice človeškega govna, ter jo razškropijo po okoliških travnikih, e to je pa smrad, ljudi moji, za ne povedat.
Da ne pomislim koliko ton pralnega praška, čistil, žajf, ter ostalih detergentov je tam noter…….
No, drugi lep vonj pa je tam konec maja začetek junija, zvečer, ko se vidijo že zvezde, ter slišijo črički pet, vonj po sveže pokošeni travi, suhi takole kakšen dan, dva, preden gre v skedenj. Mmmmmm, spominja me na prve ljubezni in kakšna mečkanja v senu, pa tudi takole od daleč, na ganjo, kar pa v bistvu ni nič čudnega, saj je tudi trava trava.
V bistvu hočem povedat, da mi grozno lepo diši pomlad.
Sašo, ki je jeseni žalosten, ker je zima pred vrati.
Joj, punčki, kako lep nick sta mi izbrali, sem postal prav zasanjan.
J feel a need, a need for speed……
No, če bi želeli spoznati 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moje duše in 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa ki ga zabijem na netu, potem poglejta, kam zahajam:
WWWWWWWrrrrooooooooaaaaaaaaaaaaaaaaammmmmmm !!!!!!!!!!!
Ja , Saško , zlati , ti me že malo poznaš , pa si lepo izluščil point mojega po točkah razdelanega pomladanskega občutja !
Vso romantiko , ki jo nosim v sebi , si lepo razkril celemu svetu – še celo s tistim distanciranjem od gnojnice , he , he !
Vključno z lupčki z namenom in kar tako !
lisička , ki bi kaj takega napisala tudi Janiju , pa bi ta od strahu takoj spakiral kufre pa hajd na Aljasko , po mrazu ga že ne bi preganjala – tako bi upal :))
