Zveni modro …….
Dobro jutro, prijatelji!
Kdaj se za koga dan začne in kdaj se
za koga dan konča, je vprašanje, na katerega
zna odgovoriti le vsak posameznik. A se vse
prepogosto dogaja, da dnevu zmanjka nekaj ur. Toliko bi še radi postorili, pa ni
več časa, toliko bi še radi premislili, pa ni več časa. Utrujeno telo in obvezni počitek zanj nam včasih našo misel in željo po njenem zapisu prekinejo in dan, ki se ponovno rodi, nam prinese občutek, da nečesa nismo dokončali, da prejšnjega dne nismo zaključili tako, kot bi želeli.
Moj včerajšnji dan je bil čudovito doživetje. Doživetje, ki me je spremljalo domov, o katerem sem se pogovarjala doma in ki je ponesel moje proste misli v nočni sprehod. Bogat mi je bil včerajšnji večer. Tako bogat, da vam ga bom skušala predstaviti skozi misel Z.Modreja o murenčkovi luknjici:
“Če nekomu zaupamo svoje občutenje, potem zaokoržimo svoje doživljanje: če nam je lepo, nam je potem še lepše; če nam je težko, nam je potem za polovico lažje. Pri tem pa ni pomembno kako in komu zaupamo. Lahko je to prijatelj, papir, Bog, drevo ali murenčkova luknjica. Samo da breme odložimo, da srečo podelimo.”
Jaz sem srečo podelila, zato je bil včerajšnji dan – lep dan. Doživetje tako lepega dne želim tudi vam, dragi forumaši.
Mariči
Dobro jutro Mariči in dragi Tjavendanovci,
Ravno to misel sem bral pred nedavnim in si tudi prisvojil kot vodilo za zivljenje. Povsem podobno je dejal tudi de Mello in se nekateri drugi avtorji.. Torej napisano drzi kot pribito. Kdor ne verjame naj poskusi…
Pa lep dan vsem skupaj,
Pepi
Hojla Mariči, cmočka že takoj !
Ja, viš, če je dan lep in nam je lepo, naj traja, traja….
v nasprotnem primeru, pa ga more bit hitro konec.
Je pa res tako, da je zelo važen naš pogled na dogajanje okoli nas,
lahko si najdemo dobro in lepo , tudi če na prvi pogled izgleda , da ne more bit tako.
Dobro jutro in nasmeh na obrazke vsem, ki lezete sem gor.
Zajček
Dobro jutro tudi z moje strani. Marička! Ob tvoji jutranji misli, sem pomislila, kaj imam najraje v decembru, ko je vse povezano z darili…. Zame je najlepši čas, ko za vsakega, ki ga imam rada razmišljam, kaj bi mu podarila, da bi ga čim lepše presenetila in čim lepše obdarila. Potem pride zame čarobni dan – božični večer, ko sem pri mami, z vsemi, ki jih imam najrajši, ko opravimo vsakoletni obred: pojemo dobro kosilo, se odpravimo na pokopališče, ko je polno lučk, prižgemo svečko ob cerkvi za vse, ki bi želeli, da so na ta dan z nami, na grobu moje babice in dedka, …, pogledamo jaslice in pridemo domov. Medtem pa dobri mož prinese darila. Potem sledijo kriki otrok, metanje bund na najbližje fotelje, moje zjanje, naj umijejo roke in se preobujejejo, … In potem odpiranje daril in opazovanje obrazov tistih, ki sem jih uspela narediti srečne. Večer zaključimo s čudovito potico in vročo čokolado. In najlepši dan v letu je mimo.
Srečna in hvaležna sem, zato da lahko darujem. Veliko lepše je imeti možnost, da lahko nekaj podariš, kot da nekaj dobiš. Seveda sem vesela tudi tega, a napolni me prvi del….
In vi? Kako je pri vas?
Dobro jutro!
Tudi moj včerajšnji dan je bil lep kljub ponedeljkovemu začetku. Čeprav ni trajal toliko časa, kot bi si želela, sem bila vesela, da sem lahko doživela nekaj lepega, čeprav v malo krajši obliki…
Imaš pa prav zajček – na prvi pogled je včerajšnji ponedeljek izgledal bljeka, da pa se je končal dobro in lepo, pa k temu ni pripomoglo samo moje iskanje dobrega in lepega.
Sem zakomplicirala? Ti že veš, saj si pametna kot zajček!
Lep dan tebi in vsem ostalim,
Mici
Dobro jutro, Špela.
Ja, čas, ki prihaja, nas navdaja z nestrpnostjo,
s skrbmi, z veseljem, s spomini, ki iz leta v leto
postajajo bolj melanholični. Otroci odraščajo,
tistih spontanih krikov je vse manj, ker so se začeli izoblikovati v kontrolirani “ah, oh, joj, hvala …”. A kljub temu ostaja božični večer tisti večer, ko je hiša topla, duh po prazničnem napolni vsak njen kotiček, celo pajek Matic ima tam gori v svojem kotu nekaj prijaznosti od tega večera. Tudi pri nas so obredi, ki se jim ne želimo odreči: popoldanska peka in tekanje po hiši, pomivanje tal, pometanje, brisnje prahu, zvečer pa praznično odeta miza, svečke na mizi, svečana večerja, “gospodar hiše” na čelu mize, z vilicami in nožem v rokah, pred seboj pa pečeno pišče, ki tako slastno in prijetno napolni hišo s kmečko pečjo ……. Po večerji pa na peč in igranje enke, potapljanje ladjic in podobno. In toplota drv, ki jih pridno nalagamo v peč, lep filmski spektakl in misli, ki se bližajo polnoči, pozdravljanje sosedov ob odhodu k polnočnici …….. Večer, ki v naših srcih zbudi tiste tihe želje po urejenem domu, po družini, ki te čaka, po domačnosti, s katero smo obdani …….. In ta večer ostaja še dolgo dolgo v nas ……. In z nostalgijo ga pričakujemo vsako leto posebej in jaz sama se z nostalgijo spominjam tistih trenutkov, ko je otrok še tako radostno zavpil za vsako lepo reč, ki jo je videl, prijel v roke ……..
Mariči
Dobro jutro,
dragi Marija in Mici, hvala vama za ta večer. Kar prehitro je minil. Veseli me, da tako čutita in želim si, da bi kmalu nadaljevale tam, kjer smo končale. Težko sem zaspala, premlevala sem vajine besede in si želela, da so nasveti sedli v vajina srčka.
Rada vaju imam . In vse ostale forumce.
Kaja
Dober dan Špeli , Mariči , zajčku , Pepiju , Kajči , Mici …. ni konca 🙂
Ja , tudi jaz vedno pogosteje razmišljam o Božiču. In seveda o obdarovanju . Podarjati je zelo lepo , še posebej , če se obdarjeni zna iz vsega srca razveseliti darila , ki ga je prejel. Sama vedno natančno premislim , kaj bom komu podarila – ni nujno , da so darila draga , dragocena ali redka , morajo pa biti tisto , kar človeka resnično razveseli , pa čeprav je to samo majcen zajček za na ključe , ki pa bo mojo prijateljico vsak trenutek spomnjal na to , da jo imam v mislih in srcu.
Obredi božičnega večera pa so tisto , kar sama še vedno s trepetom v duši pričakujem in se mi vsako leto znova vrača kot čudež in skrivnost in doživetje družine in otroštva. Čeprav mame , ke je znala take obrede narediti res posebne , ni več , sama skušam skrbno ohranjati tradicijo praznovanja. In sem spada tudi postavljanje jaslic , vsako leto malo drugače , pa prižiganje kadila , pa vonj po potici , cimetu in pomarančah , obvezno CD z božičnimi pesmimi, zvečer pa se vsi polni slavnostnega pričakovanja zberemo ob jaslicah , ugasnemo vse luči , samo svečke na adventnem venčku še gorijo , naša mala prebere iz sv. pisma del , ki govori o Jezusovem rojstvu , nato pa se vsak od nas zahvali za vse lepo in dobro , pa tudi za vse preizkušnje , ki so nas doletele med letom , kajti tudi te so bile del naših življenj in naše duhovne rasti. Nato pa seveda sledi odpiranje daril !
Veselim se jih tudi sama , še posebej , če dobim kaj , kar kaže na to , da so pri izbiri mislili resnično name . In takrat spet enkrat dovolim otroku v meni , da si da duška z navdušenim skaknjem , smehom , vriskanjem , kar mi pač pride !
Potem pa – drugo pričakovanje večera – njammm večerjica !
No , to so zunanji vidiki praznovanja Božiča.
Naša družinica pa ga od lani dalje resnično praznuje kot praznik čudeža rojstva ! Šele lani smo v vsej polnosti lahko začutili , kaj pomenimo drug drugemu . Šele bežno srečanje z možnostjo smrti in izgube nam da vedenje o tem , kakšen dar smo si lahko ljudje !
Božoč je himna rojstvu in življenju ! Praznujmo ga z vso zavestjo sreče , da smo !
lisička
Pri nas Božič praznujemo na podoben način, vendar z minimalnimi razlikami.
Na Božični večer pripravim slavnostno večerjo.Ugasnemo luči, prižgemo svečke , dodam malo eteričnega olja smreke ali pomaranče. CD z božično glasbo je obvezen. Sara izredno uživa v tem ritualu.
Na Božični dan se zberemo izmenično enkrat pri mami, drugič pri nas, si razdelimo darila in uživamo v Božičnem kosilu.
LP,Kaja
Draga moja lisička…Na zdej sem pa še jaz čisto ganjena…
Spomnila si me na otroštvo,na vsa leta,ki so minila v takšnem podobnem prazničnem vzdušju..
Mi verjameš,da sem dobila solze na oči…
Tako lepo je bilo….pa tako preprosto….v srčkih je bilo čutiti veliko več,kot se pa da napisati…
In zato mi je vse to lepo, ostalo v meni ,za zmeraj..
Zato se tudi jaz trudim iz dneva v dan..iz leta v leto…da bi tudi moji otroci,ko enkrat odrastejo..ko zletijo iz gnezda..podobne občutke prenašali naprej,na svoje ljubeče…Ej..spet solze..se opravičujem..hudo mi je zelo..zelo..ker mi neuspeva tako, …ohhhh :((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((
P.s. Hvala za lepo čitanje,hvala,ker si mi pričarala vse lepo…..cmoka*********
Svetnik, a dovoliš vprašanje? Kaj se ti zdi,
da je domišljija? In kako se zdi tebi brez nje
živeti? Se ti morda ne zdi, da si, recimo,
domišljija tudi ti sam?
Mariči