Prijateji, na Srednjih letih se je pojavila še
ena Marija, pisana z veliko začetnico.

TO NISEM JAZ. Sem povedala, da svojega nicka
ne bom spreminjala in konec!!!!!!!!!!!!
Nekateri bi dejali (ker sem si ime napisala z
malo začetnico), da sem zamudila uro slovnice
v šoli, drugi bi dejali, da se samo zelo zelo pomembne
osebe podpisujejo z malo začetnico svojega imena in
priimka, jaz pa vam povem čisto resnico:
moji prsti so bili prehitri, moja pamet je bila
takrat na obisku in je nisem mogla klicat na
pomoč, sicer pa. …… kaj bi o moji pameti, ta je vedno pogosteje drugod kot tam, kjer bi naj bilo njeno pravo domovanje (očitno je v moji glavi za vse neumnosti dovolj prostora in mora pamet hoditi na obiske!!!).
Torej, sem še vedno marija s podpisom Mariči ali pa Foxy Lady, kot je bilo všeč naši zeleni mambi, ali pa Medvedka, kot je moje partizansko ime …….. ali pa kar kratko malo nič ……………..
Mariči

Skrajšajmo na Foxica!

Oki, doki!!!
Sem za to!
Mariči

Saj po moje nihče ni bil v dvomu – je stil čisto drugi !
lisička

Hvala, ljuba lisička, za to tvojo tolažbo.
Pa vendar, bojim se vsakršnega dvoma …
bati sem se začela vsega, še sebe …..
Mariči

Mariči ljuba, tudi meni se zdi primerno foxica. Rad te imam, kakor koli se podpises,
Pepi

Foxica, tega ti pa ne verjamam, hehe…

Jaz pa in bos videla, da lisicka tudi!
Pepi

Ne vem, no, Pepi, Foksica ni preveč plašna, definitivno pa se ne boji sebe…
No, saj vem, da ni mislila tako dobesedno, tudi moj odgovor je napol hec.

Vse je danes mogoce.. Najboljs, da sama pove! Ves, dokler si ti bila kacica, si bila na tleh, zdaj si pa v zraku in od tam je pogled drugacen kot iz tal,
Pepi…

Jaz v zraku? Zelo malo verjetno….

A tvoje ime ne pomeni v originalu veselo, hitro zivahno?… Ja taki so zmeraj v zraku, mar ne?
Pepi

Allegra je moja velika prijateljica, lipicankica iz Lipice, ki jo zelooooooo rada vidim (tudi ona mene) in seveda jaham.
Tudi ta živalca stoji trdno na tleh…….tako kot jaz.

Tud v redu, zvalca je na tleh, samo ti ko se povzpnes na njo si v zraku, mar ne?
Pepi

Takrat pa res!

In to se mi zdi je res kar pogosto!
Pepi

Ja, jaham vsaj 1x na teden….rada bi čim več, pa mi čas ne dopušča.
Resno: če želiš iti kdaj z mano in poizkusiti, ti bom z vesekjem zrihtala kakšno kobilco.

Hvala, imam 100 metrov od sebe ranc z lepim stevilom konjev, pa me prav nic ne drzi, da bi to kdaj probal. Ker sem iz vasi, imam konje v spominu iz otrostva, ko so z njimi se orali in vozili. Takrat sem vcasih moral paziti na njih in zato poznam tisti njihovo plemenito iskro v oceh…..
Pepi

Ja, ti povem s prve roke , da se je mal zapustila kar se samozaupanja tiče.
Ma sem prepričana , ba bo spet zaorala s polnimi jadri – je tak tip, hvala Bogu 🙂

Ti , konji pa ornk skačejo , če jim tako stopi v glavo , jejhata !
uplašena lisička

He , he , trden oprijem z nogami , to !

He, he, mi je prišlo na misel, kdaj sem bila v zraku…še na začetku, ko sem se še učila jahat in me je kakšen konj katapultiral.
Zdaj se pa to žal ne dogaja več, torej sem samo še na tleh ali pa trdno v sedlu…

Ja, pozimi so bistvbeno živahnejši. Da vidiš ti lipicance, ki so zelo malo ali skoraj nič jahani zdaj v nesezoni, pa še mraz jih vzpodbudi…..ti povem, gre kar po luftu. Pa še eno nadobudno mlado učiteljico imamo, ki smatra, da če ne znaš jahat brez stremen, si za en k*** (pa še prav ima) in potem tisto skakanje, z nogami pa se nimaš kam opret…
No, take izkušnje naredijo jahača boljšega, le da to za začetnike še ni.
To še vse pride, boš videla.
Tisto “prestrašena” pa kar črtaj, ker si potem vsa trda in te živauca veliko lažje spravi iz sedla (lahko tudi v zrak)…..potem se bo pa Pepi zgražal…

Ja , saj to sem imela v mislih .
Sem v nedeljo od blizu videla , kako je , če si katapultiran.
Hvala Bogu nisem bila jaz , sem pa takoj nato okrepila stisk z nogami , he , he.
Pa mal uplašena sem tud ratala, pa ne za dolgo , he , he .
Gre pa zmeraj lepše , yeeesss !

vidis to so pa izkusnje!

Yesss! A za tist oprijem velja samo za ta prave konje al tud za taksne cloveske?
Pepi