Drugače misleči..
Ko bi le bilo naše življenje lahko in enostavno, da bi z lahkoto razumeli drugače misleče, tiste, ki včasih za svoje orodje uporabijo “težke besede “. Pa se lahko še tako trudimo, jih poslušamo, poskušamo pomagati, jim prihajamo nasproti z odprtimi rokami,pa ne gre in ne gre…
Dovolj velika modrost je pozitivno sestaviti naše življenje tako, da nas izpopolnjuje, še težje je nekomu drugemu pomagati pri tem, posebno če naletimo na njegov odpor.
Pride tako, da se v vsakodnevnem življenju navezujemo na stvari, živali in ljudi, ter se med njih pomešamo z vso svojo strpnostjo, prijateljstvom in ljubeznijo.
Vendar nikoli, ni samo od nas osebno odvisno, ali se bomo med seboj ujeli, ali ne …Vedno sta potrebna vsaj dva, če nas je več toliko bolje. Če se potem med nami ustvari harmonija razumevanja, če mislimo, ali čutimo enako, potem tu govorimo o prijateljstvu.
Ja, to je pa res lepo, kar si napisala. Ob nekem pogovoru se je utrnila misel, ki mi bo ostala vedno v spominu. Izjavil pa jo je mož neke žene takoj po tistem, ko sta se sprla. Dejal je: jaz se sam s sabo najbolje razumem, nikoli se ne prepiram, ko si zraven ti, sva že dva različnomisleča. Možnosti za prepir je takoj veliko. In potem pride še otrok, še eden več, ki se mu moreš prilagajati, ga razumeti, potrpeti. Smo že trije različnomisleči. In midva imava spet cel kup razlogov za prepir. Ampak, skupaj sva zato, ker se imava rada in ker lahko takšne reči skupno premagujeva.
