Ljubi prijatelji, za danes se poslavljam od vas. Obveznosti – izvenslužbene…… ker pa sem zelo vesela, zadovoljna in ker se počutim, kot bi pravkar govorila s samim prevzvišenim, želim to srečo podeliti še z vami, prijatelji ….. in za to, da bi vam povedala res vse tisto, kar želim, sem spet poklicala na pomoč mojega priljubljenega pisca Z. Modreja, ki mi je dal mnogo misliti, ki me s svojimi prebliski in svarili popelje na pot razmišljanja o vsaki izrečeni, napisani besedi in me sili k razmišljanju o vsakem stavku, ki ga zapiše, in s pomočjo katerega, se najdem tu, tam, zdaj, včeraj, jutri, pojutrišnjem ……..

“Življenje je skrivnost, ki se vsakemu kaže po svoje in le sproti. Kdor zve kaj več, naj to pove drugim; komur se pokaže kaj več, naj to podeli. Saj se le vsi skupaj, drug z drugim, učimo živeti to življenje.

Učimo se živeti življenje, v katerem si lahko poželimo vse, pričakujemo že manj in zahtevamo najmanj.

Učimo se živeti življenje, ki nam dovoli, da si izbiramo cilje, ne pusti pa nam določati časa in poti do njih.

Učimo se živeti življenje, ki nam le vsem skupaj ponuja vse, ne pa vsakemu posebej.

Zato se imejmo radi in drug drugemu pomagajmo. Saj vsak stopa po svoji poti spoznanja!!”

Iščimo se v teh naukih in zagotovo se bomo našli skupaj,

pozdravlja vas
Mariči

Hvala Marija,

njegovo zadnjo knjigo sem prav včeraj dobila za darilo.

LP,Kaja

Zagotovo je to knjiga: Zveni modro!!! Iz te se ta njegova razmišljanja oz. ta želja, ki vam jo posredujem danes!!
Marija

Mariči , a si obrala sadež , ki visi na tvojem drevesu ?
Če si , fejst zagrizni vanj, da se ti sladek sok pocedi po bradici , pa dovoli – saj znaš , tako kot znaš le ti , da ima še kdo drug kaj od tega :)))

Ojla , imej se na vso moč fajn !
A.

Točno to, mama me ponavadi zalaga s takimi knjigami.

Lp,Kaja

Naj se te Mariči ta blaženost in sreča, ki se te danes oklepa še dolgo drži..Mej se fino!!

Lp, Zajček

Ljuba Andrejči, drevo zame s sadeži čisto samo zame ni še zraslo, veš! Nikjer in od nikoder ne bo stekel sočen, gost …… lepljiv….. hruškov sok! Dokler ne bo drevesa s sadeži, nimam še, žal, v kaj ugrizniti. Ko pa bom lahko, bom ugriznila s tako močjo, da se bom najbrž tudi v svoj jezik mimogrede malo ugriznila. Pa nič ne de. Bolečino ugriza bom že prenesla, če bom le imela v kaj ugrizniti. In, prijatelji, če bom in … hm, hm, ….. ko bom ugriznila, boste od tega ugriza tudi vi imeli nekaj …… malega …… ste lahko brez skrbi!!!!! (naša Perlica bi zdaj zaključila tako: hihihihihihi!!!!).

Marija

Zajček dolgoušček, bel imaš kožušček, hitre tačke, ostre zobke ….. pol pa ne znam več naprej. ….. Ja, ta je bila enkrat pri nas zelo popularna, mi je dala tema o predpraznični mrzlici malo “intonacije”, ha, ha, ha!

Hvala, imej si tudi ti fino!!!
Marija