Sanjal sem, da letim…
Draga moja e-familija !
Vsem skupaj najprej eno opravičilo, zaradi moje odsotnosti, ma, so bile take razmere, da nekaj časa ni bilo časa, nekaj časa pa je “mujo” poiskušal na forum, pa ni šlo, ker je kretenoid pozabil svoje lastno geslo.
Jok, stok, Primož na pomoč, pa vseeno ne spusti. Tako da, to je zdej novi sašo, z malim s, ko se bom spomnil originala, se že še oglasim, zdej me boste pa takega brali. Imam pa zdej zanimiv mail, če koga zanima.
Aja, sanje!
Zgodilo se mi je samo parkrat v življenju, da sem sanjal stvari, ki sem jih potem videl ali doživel, sanjal sem nek kraj, kjer sem bil potem prvič šele čez nekaj let. Ali prekrasne sanje, ko tečem, pa postajajo koraki vedno daljši, vedno višji, dokler se ne zavem, da med koraki letim in nato dejansko letim….bozanski obcutek, a zakaj ga dozivljam?
Kdaj sem “nagrajen” s tem, da imam to moznost, da letim?
Ne se ustrasit, nisem na speedu ali čem drugem, sem še pod vtisom sanj.
Včeraj sem šel zopet v gozd, po drva.
Po poti tja, sem poslušal po radiu o Afganistanu, pa o vraničnem prisadu in ostalih Bio-grožnjah, zgrozil sem se ob misli, da bi kdo vrgel na Ameriko strupe, ker bi potem oni nazaj z atomsko bombo, itd, itd, adijo svet.
Kakšno življenje bi imeli moji otroci ? V plinskih maskah? Za koga?
za amerikance?
Vsaka pajčevina, ki sem jo potem videl v gozdu, vsak trn na vejah, ki sem jih sekal, vse muhe, klopi, vsa trava, gobe, listje in skale, so se mi zdeli enkratno lepi, magični in neponovljivi.
Odslej bom še bolj kot dosedaj, poskušal živeti ta trenutek.
Zajebite prepire, kregancije, slabo voljo in nepopustljivost. Poskušajmo bit drug drugemu hrana, obliž na rani in miren pristan. Zjutraj je bila po radiu River of tears od Erica Claptona. Napisana za njegovega sina, ki se je petletni ubil ob padcu iz stolpnice.
Kaj vemo, kaj nas čaka. A se bomo poslovili v smrni jezi, žalosti in prepiru,
zakaj bi bili svojim bližjim breme, namesto klopca za počitek?
Kako majhno in nepomembno življenje živimo, pa kakšni neizmerni velikani smo lahko, tako neponovljivi in brezčasni. Kako spoh ne opažamo, kako smo fajn, s svojim malim življenjem in malimi problemi. Kot poje Kreslin :
….lahko bi bila idealen par, s hišo in otroki,
zdaj vem, tudi to, ima svoj čar, krediti in obroki….
Še dobro, da sem sanjal, da letim, ker sem prišel do miru v sebi, spet tako kot v Kreslinovi pesmi:
…preko Mure, preko Drave, prek Save vse do morja,
lahko tud prek oceana, od zibelke do neba…..
Uživajte in ŽIVITE, vsako sekundo tega petka in vsakega dne naprej.
Tole naše malo bedno življenje je prelepo, prekratko in predragoceno, da bi ga zapravili v slabi volji in žalosti. Rad vas imam. Sašo.
Sašo,
kaj naj sploh rečem oz. zapišem ob takem tvojem jutranjem razmišljanju. Da, da, da, da …….. prav imaš v vsaki stvari. Veseli me, da si se zbudil v ta petek s toliko volje, toliko energije, tako prijetnimi razmišljanji. Najbrž boš vsakega izmed nas spodbudil k takim mislim in najbrž “bomo danes vsi na “tvojem speedu”. Hvala, ljubi Sašk, za tvoja razmišljanja in hvala za sanje, ki jih deliš z nami. Grem po obveznostih, potem se spet bereva.
Marija
P.S.: Tudi jaz že začenjam čutiti v sebi tisti rahli nemir, ki nam ga prinaša lep petek in mi ga je dalo tvoje pisanje in tisti tvoj prijetni naslov: “moja e-familija!!”.
Oj, Sašk, jaz pa spet nazaj. Dobila sem nov pafrum in štirje so se mi zadaj prpopali. Gledam, pospešim korak, prav tako oni, potem se pa ustavim in pravim: Kaj je zdaj, fantje, kaj bo? Pa pravi eden, bolj korajšen: Veš, Marija, tako lepo po cimetu dišiš, da si nas kar “povlekla”. Smeh, veselje, led prebit in gremo naprej. Doma pa na jabolčni zavitek z vso silo – ali pa na češnjevo pito!!!
Ne vem, kaj bi še dodala: petek je res en tak dan, očitno vsem ljubim njihove drage ob koncu tedna pečejo jabolčne zavitke, potem jim pa že vsaka, ki hodi pred njimi, diši po cimetu, jebela cesta! No, ampak šalo na stran, res na stran, kajti sama se zdim bolj podona eni zaviti – baklavi!
Lepo sončno jutro, vroč dopoldanski dan,
Marija
Dobro jutro ” ta pridnim ” !
Zelo lepo Saško. To je to, ko sem pisala pepiju včeraj, ko se je šlo za sod z medom. Tudi meni vedno ne uspe, zato sem več kot hvaležna, če preberem to, kar sem danes. Da napišete, da nas spomnete, da začnemo razmišljati. In tako včasih, ko se malce “razburim 🙂 “, oz. sem tik pred tem, se spomnim na vaše pisanje, in ………pomaga ! Tudi naravo, imam od nekdaj zelo rada, zdaj, ko jo š bolj podrobno opazujem, jo imam še raje.
In zato hvala Saško in vsem ostalim tudi !!
Lp, Jana
ps: kaj je botrovalo tvoji pozabljivosti saško ?
Sašo…tole je manjkalo zadnje čase našemu forumu…hvala za lepe misli, s katerimi se popolnoma strinjam. Ker smo ugotovili, da moramo živeti ta trenutek in za ta trenutek, smo se našli na tem forumu. In to me strašansko veseli. Hvala vam prijatelji, oz. kot si rekel e-familija!
Lep dan!
Jani
p.s. stari e-mail še obstaja?
Uf, Jana, pozabljivost je moja hiba, že od nekdaj.
Krivi so možgani, ki jih vedno meljejo kakšne zadeve, pa se vse prevečkrat preveč odklapljam s svojimi mislimi, namesto da bi bil z glavo pri stvari.
Aja, pa še to. Naraščajoče število uporabniških imen in gesel.
Gesla za domač mail, pa za v službi, pa kakšnega anonimnega, pa za na banko, pa za agencijo za plačilni promet, pa za v program od menjalnice, pa tako naprej, skratka, bo treba začet pisat, čeprav, pravijo, da to ni priporočljivo……
Dobro jutro vsem,
kot ponavadi ste me spet prehiteli. Pri nas bolj pozno začenjamo, potem moram pa še kavo spit, drugače možgani ne proradijo.
Sašo,
oči so rosne. Jaz poletim takrat, ko berem tvoja razmišljanja. Ne potrebujem sanj. Zaprem oči in premlevam tvoje besede. Ne vem, če se Primož zaveda, kaj nam je dal s tem forumom. To ni virtualni svet, to je resničnost, vsako uro , vsak dan. Iz dneva v dan gradimo to e-prijateljstvo.
Pa naj razne mace in podobni govorijo kar hočejo. Samo mi vemo, kaj imamo in nihče nam ne more tega vzeti.
Zato, hvala vsem, ker dovolite, da sem del te prekrasne e-familije.
LP,Kaja
P.S. Pa malo sončka sem v Ljubljano, prosim, sem kar nekaj otožna danes.
DOBRO JUTRO,DOBRO JUTROOOO!!!
mA ENKRATNO sAŠO…TREBAŠ NAM!!!
takole razmisjanje in pisanje te pa res kar vzdigne.Kaj vzdigne ,skoraj kar odnese..tamle nekam med oblake..kjer že prav lepo kuka soncek in nas boza po lickih…
Veliko sončka spustite danes v svoje srce…
Poljubčke vsem..lep dan!
P.S.Draga moja Kaja..jest te čist razumem..dobra si!!!