Zadevo – poss sem prenesel , ker si zasluži svoj začetek in prosim za razumevanje -PREKOPIRAN IN NIČ PREPRAVLJEN

Avtor: marija
Datum: 10-06-01 10:45

Štrumpi, ljubi prijatelj, nikar …….. nikar drezati v nekaj, kar je za nekoga lahko tudi resno. Glej, ti jaz dam zdaj eno temo, pa jo replicirajmo na “zelo zelo naš” način, teme “Srednjih let” pa pustimo pri miru – velja? Če ne, nam bo potem Primož še tale forumček vzel, in kaj potem – jaz se ne vidim več na tem svetu. Ti, ljubi Štrumpi, boš pa potem kriv za mojo preminulost!!
Torej tema, o kateri ti dam vse dovljenje za recpiranje na kakršen koli način:

Moja tašča
Imam taščo, najbrž jo še kdo drug ima, jasno, ampak jaz imam tako, ki me ne mara. Lahko počnem sama dobra dela, božja dela, lahko bi bila svetnica (komu naj se zahvalim, da nisem!! ), lahko bi bila najzlobnejša zlobnica, ustreči bi ji, žal ne mogla nikoli. Če sem ji skuhala kavico, je bila – če drugega ne, pa vsaj presladka. Če sem pripravila kosilo, je vedno nekaj falilo: ali je bilo preslano, ali je bilo prekislo, ali je bilo prepikantno (tu bi ji morda še dala malce prav, ker obožujem “vsake vrste pikantnost, tudi pri hrani”), krompir je bil premalo kuhan ….. kaj bi sploh naštevala. Nič ni bilo dobro, kar je bilo narjeno z mojimi rokami, nič ni bilo v redu, kar je prišlo iz mojih ust! Pa sem se odločila naslednje: vstajala sem uro ali dve pred njo, pospravila skupna bivališča (pardon, skupaj smo bili samo od petka do nedelje, pa praznike, drugače živimo ločeno, zdaj pa sploh čisto ločeno …), pripravila za kosilo nekaj, kar bi “lahko bilo v redu” (priprava solate, olupila sem krompir, čebulo), skratka, kjer nisem mogla povzročiti “škode”. Potem sem, ali šla na sprehod ali se umaknila nekam, kjer sem bila neopazna. In – bi naj bilo to v redu? Nikakor, nikakor: pomila in pometla je ona “ravno včeraj”, solate tisti dan ni bilo mišljene, s krompirjem tudi ponavdi potem ni vedela kam… no, saj ne bi!

Zdaj se je situacija spremenila. Ljubi se je odločil zame, s taščo nimam več stika. Hčerka gre vsake toliko časa (na moje prigovarjanje in priprošnje) k njej na obisk, moža pokliče, ko mu želi izročiti darilo za rojstni dan. In – da ne bi kdo mislil, da je zdaj v redu? Niti pod razno. Reva trpi, kot črna živina, kajti – tisti, ki sovraži, trpi veliko veliko bolj, kot tisti, ki je osovražen.

Zdaj mi pa ti, ljubi Štrumpi in ostali povejte, zakaj me moja tašča ne mara?
Zakaj sva se s tastom tako čudovito razumela, da sva si velikokrat povedala vse brez besed, z njo pa nismo našli stika, ne tast, ne mož, ne jaz, no, jaz še najmanj? Kako lahko človek nosi v sebi toliko jeze na enega drugega človeka? Štrumpi, pojasni mi čisto na tvoj – naš način!!

Pozdrav,
Marija

Imaš moje polno razumevanje in čakam, pa čakam, in spet čakam … tvojih razlag!
Marija

Sama veš , da sem tudi sam zajamral čez mojo mamo, pa replike ni .Izginila je kakor ta forum čez vikend
Kaj sva tam napisala mogoče se pa bo kak našel pa lepo humoristično repliciral….
Se slišiva jutri
bay

Štrumpi, tu sem, zase, zate in za nas. Bova videla. Povedala pa sem ti, da sem tvojo repliko shranila v srce in da sem ti hvaležna za tvoje zaupanje. In zato, da si se malce razpisal, odprl in s tem zagotovo naredil svojo bolečino za spoznanje, samo za spoznanje manj bolečo. Še enkrat hvala.
Lep pozdrav,
Marija

Ej, Marija, Marija… Ne da se to pojasniti na naš način.. Tašče so s hudičam… Jaz za svojo lahko rečem, da je biser tašč, kar jih poznam in kolikor berem o taščah…. Ta moja tašča je ženska, ki bi dejansko dala vse zame…pa ne da bi se hvalil, sorry, ampak resnično sem lahko srečen , da je tako… dočim… moja žena s svojo taščo nima sreče… Ta tašča še vedno vidi snaho, ki bi jo njen sin po njenem mnenju moral imeti, snaha nikoli ni in ne bo nič naredila prav (solata in krompir)….. Vendar ti povvem samo tole…. Lani sva se preselila… v svojo hišo… prej smo trpeli vsi, jaz, žena, (otroci k sreči niso vedeli zakaj gre)….pa tale tašča od moje žene tudi…. sedaj ko smo na svoje…smo pa tašči moje žene razložili par stvari….nam je lažje…njej pa MORA biti lažje…ker jo enostavni NIČ več nima brigat jaz in MOJA žena in družina….Je dobrodošla ko pride na kavo, je dobrodošla, če rabi pomoč, je dobrodošla…vedno! Ko pa hoče uveljavljati svoje….ne, takrat pa ni več dobrodošla…na žalost….. ! Tako imamo sedaj mir… Aja. še to..preselili smo se toliko stran, da ne more priti v copatih v našo hišo :))

Pa lep dan Marija! Pa vsem drugim tudi!

Jani, v bistvu nisem hotela prav jamrati, stokati in jokati. Za taščo sem pravzaprav že izjokala vse solze, ki so ji bile namenjene. Boli še, ampak ne toliko zaradi same tašče, boli zaradi moža in otrok, ki jih moram prositi, da jo obiščejo,da gredo k njej. Hčerka zdaj pozna vso zadevo, ugotovila in sprejela je vsa dejstva in deli svojo pozornost in ljubezen tako,kot jo kdo zasluži. Hvala bogu na taki hčerki. Midva z možem pač skušava iti preko tega tako, da je zadeva čimmanj boleča. Ni pa seveda to tisto, kar bi si oba želela. Ampak, kdo pa ima vse, kar si želi. Nekja mora ostati tudi neizpolnjenih želja.
Tudi moja mama je do moža taka, da se mi včasih zazdi prav čudno, kako lahko možu nameni toliko ljubezni in pozornosti, kako mu lahko da toliko dobrot, zame pa vsega tega ni bilo. Ampak, sem hudo zadovoljna, da je tako, da se vsaj z mojimi starši zelo dobro razumemo. Od tega imamo vsi nekaj – mož, otroci, moji starši, bratje in sestre in seveda tudi jaz. In želim si, da bi tako tudi ostalo.

Problem je bil izpostavljen, če si prav razbral, bolj zato, da se na tem forumu pošalimo iz resnih tem, ampak, kot sem odgovorila Štrumpiju, pa se je žal ta post nekam izgubil, se iz resnih tem ne da šaliti. Ne tukja, ne kje drugje. In tako sem dala svojo temo na razpolago z vsemi dovoljenji, da se nanjo lahko na najbolj neumen, najbolj odštekan, najbolj grob način šalimo, da bi pustili ostale teme na Srednjih …. vendar res, ne da se šaliti na noben način iz resnih tem.

Samo toliko. Pustimo jezo, skrbi, žalost, bolečini in predajmo se veselju do življenja.
Marija

Marija, zato, ker se za vraga iz resnih tem ne morem šaliti, sem ti napisal, kar pač sem… Pa naj mi tisti na Srednjih odpustijo takega razvratnega mišljenja, da se pač na vse ne znamo šaliti in zabavati… In veš, Marija, da mi to veliko pomeni…ko se hecamo, se hecamo… ko pa stvar postane resn, pa stopimo skup in naredimo stvar znosno in sprejemljivo za vse…. Da le tako ostane!

Marija, še enkrat, hvala ti za lepe dneve, ki jih nam delaš!

Jani

Vsi si vsem delamo lepe dneve, Jani, zato pravim, da ste moja sreča tudi vi.
Hvala,
poljubček (že z malo zdelanim čikgumijem……..)
Marija

Zalostna zgodba, Marija. in ogromno je takih. Najbrz matere tezko prenesejo, da jim druga zenska po njihovo odvzame sina, ki ga imajo one se vedno za velikega otroka. Resitev je v takih primerih, le taksna kot sta jo izbrala. Tudi pri nas se je nekaj podobnega dogajalo, samo da moja mati ni bila zlobna sama zaradi sebe, ampak ji mnenje vsakodnevno oblikovala moja sestra, ki je stirinajst let starejsa od mene in je zivela skupaj z materjo. Da skrajsam, z eno leto starim otrokom, sva se odselila v povsem nedograjeno hiso, kjer sva uredila le sobico 9 kvadratov, ampak bila sva svojega zivljenja gospodar. Kako lepo je bilo takrat in s koliko energije sva potem gradila naprej, ni da bi govoril. To so zgodbe, ki jih pise zivljenje… Upam, da bomo mi drugacni do svojih otrok…
Lepo te pozravlja,
Pepi

Draga Marija!

Nikar slabe volje,zalosti,solz….Nobena tasca jih ni vredna.Se manj tvojih zivcev..Verjemi,dogajajo se še bolj krute stvari….
Jaz o tem ne bi govorila..me zacne prevec boleti,zacne se odpirati prevelika rana..
Hvalabogu si reci,da zivis vsaj stran od nje..jaz jo gledam vsak dan.
Ampak nikoli,res nikoli ji nisem kaj slabega storila,kvecjemu sem ji bila rama v tezkih trenutkih in velika pomoc.
Pusti vse skupaj ni vredno…jaz se iz dneva v dan v to prepricujem..
Lep dan ti zelim…pa pozabi na tascico vsaj za trenutek.***
P.s. Danes je bolje da se ne oglasam vec,sem v nekem cudnem razpolozenju..nisem tista prava..
Srecno vsem!

Ljuba Perla, hvala, ampak, glej , počakaj do kosila, pomiri se, išči boljše razpoloženje in če ga le ne boš našla, javi se nam spet, ti ga posodimo!!! Kajti, brez tebe ta forum ne bo pravi, že Saška ni, kje hodi Hubert mi sploh ni jasno ….., še ti da mrkneš, kaj potem?
Pozdrav,
Marija

Marija, a ni Sašk dober tip, a ? Zgleda še mlajši kot je. Otroci pa lepi po njemu.

Ljuba Perla, hvala, ampak, glej , počakaj do kosila, pomiri se, išči boljše razpoloženje in če ga le ne boš našla, javi se nam spet, ti ga posodimo!!! Kajti, brez tebe ta forum ne bo pravi, že Saška ni, kje hodi Hubert mi sploh ni jasno ….., še ti da mrkneš, kaj potem?
Pozdrav,
Marija

Mas prav Marija,bolje,da se spravim za stedilnik.

Cav!

Nikar za štedilnik, spravi se na zrak, naredi sprehod, pusti sreči v srce!!!
Si že naredila ljubemu kdaj pražen krompir in mu vanj primešala “rdečo papriko”? Poskusi, hvaležen ti bo – morda ne toliko za papriko, kot za samo spremembo.
Marija

Nebom nic rekla…se nesplaca!

Tasce so povecini hudiceve , torej tudi moja ni izjema !
Se pa striktno drzim taktike hitrega umika , ce jo kje opazim ! V glavnem se obnese , ce pa ne uspe , poskusim z hinavsko diplomacijo – saj ves , fris st.1 ( to je tisti z najslajsim nasmeskom , namenjenim tasci) in ji v vsem pritrdim , tudi v tem , da sem najobupnejsi primerek snahe pod soncem in da bo njen sin sele takrat zares zazivel , ko se me bo znebil ( njene besede !!!).
Je pa tezava v tem , da zivimo v isti hisi !
Bog pomagaj !
A.

Hoj Marija!
podobne izkusnje imam tudi sam-najslabsi zet)))))))))))

Ne vem no.Jaz imam raje cevapcice.