Oda moji Budilki

Naj-naj Budilko jaz imam,
nikomur je ne dam.

Vsako jutro me zbudi,
mi dobro jutro zaželi.

Čeprav je ob meni ni,
je kot da bila bi vse dni.

Ko šukco zapustim,
jo Budilki prepustim.

Ona se v njej mečka, včasih skrije,
v glavnem… polni baterije.

Nikoli mi nobena budilka ni bila lepa,
od te pa sem čist zadeta… ;))

… se nadaljuje….

H.

PS: Ni naprodaj za noben denar!!! ;))

;-))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Sp

Ben, poezija otroškega srčka… kakor se pač počutim in kakor po prvošolsko (devetletka, hihi) privre iz mene…

A Ciciban še obstaja, da bi jo poslala v objavo?…. Mogoče bi še kdo lažje vstajal zjutraj, hihi…

Hvala za nasmeh, kljuka!

Čauči. H.

Hvala za klepet!
Cmoka!
🙂
Sp

I tebi sine.

Dobro jutro! Kakšna je bla kej noč? ;))