debela, neprivlačna žena (in obratno) – varanje opravičeno?
Spodaj vidim, da je debata na temo predebelih žensk, pa me zanima vaše mnenje glede sledečega.
Poznam par, ki sta poročena 5 let. Ko sta se spoznala, je bila ona manekenskih mer, danes grejo v njene cunje štiri manekenke 🙂
Pred dnevi mi je prijatelj povedal, da se mu je mož debeluške potožil, da sploh ne seksata več, ker ima težave z erekcijo. Ob njej se enostavno ne vzburi več. Ni mu privlačna in pika. Imata enega otročka in po porodu je ona prevzela vlogo matere. Izključno matere. Svoje telo je totalno zanemarila.
Omenjeni možek razmišlja o morebitni ljubici, saj ima svoje potrebe, ki jih porniči pač ne zadovoljijo več.
In potem sva padla v debato, ali lahko takemu sploh zameriš, če vara? Je že res, da ima ženo in otroka rad in je odličen očka, ampak intime več ni, ker se mu že sam pogled na ženo upira.
Torej, vaše mnenje?
lp,
ewy
Če ima ženo res rad in je odličen očka, potem bi imela ženkica tudi kakšen večer zase, da bi šla na aerobiko, da bi si telo namazala s kremico.
Če pa mora reva ob takšnem odličnem očku, ki misli samo na 5minut seksa zvečer sama zrihtat tako očka, kot otroka, pa verjamem, da je fizično, še bolj pa psihično izčrpana.
Varanje vsekakor ni opravičljivo. Kot ni to, da se odlični očka briga samo za svojga lulčeka, za ženo mu je pa prav malo mar.
tip naj se pogovori z ženo in ji razloži svoj problem, če ona ne bo nič hotela sremeniti da bi moža spet privlačila potem naj on raje gre in si najde novo in živi z njo, kot pa da stanuje doma in laže lastni ženi.
A ma smisel skrivat in lagat če te žena pač ne privlači več ji poveš če ima možnost kaj spremenit in če ona spremeni je ok, če pa nič ne spremeni oz. ne more spremenit potem pa naj gre, če je debelost bolezenska bi bilo pa zalo grdo da bi zaradi tega šel ampak zgleda je tuki zgolj ta žena sama sebe zapustila in kot praviš se z dušo in telesom posvetila metrinstvu.
Moje mnenje – če ga ne vzburja več, ker je debela, je najbrž tudi nima več rad. Jaz sem imela pred leti 30 kg več kot zdaj, pa so me moški precej bolj obletavali. Moža nikoli niso motili moji kilogrami – ne prej, ne zdaj, ko sem (skoraj) suha. En prijatelj mi je pred časom rekel, da pri meni mojih kilogramov sploh ni opazil in a sem res toliko shujšala, kot pravim.
Torej – kakor že stokrat povedano, osebnost je bistvena 🙂
Najprej bi se (na njegovem mestu) pogovorila o teži,o njenem izgledu v začetku najine veze.Povedala bi ji o mojih čustvih,da me na žalost ne privlači takšna…Ne bi šla kar varat.
Take primere žensk jaz obsojam!Pa saj nisi samo mati,si še žena,ženska!
Je pa narobe,če spoznaš pretežkega partnarja,pa mu potem čez leta začneš težit,da naj shujša.Če te na začetku ni motilo,te kasneje tudi ne bi smelo.A o je že druga tema.
Jaz tega enostavno ne morem razumeti,res ne!Pred približno desetimi leti sem imela kar lepo št. kilogramov več kot danes.pa mi moj mož nikoli , res nikoli ni ne pokazal ne rakel da ga to moti.In zaradi tega ga spoštujem še toliko bolj.dobro je vedel da se že sama sekiram in njegovo ravnanje ob tem mi je bilo v pomoč da sem sama brez pritiskov ter predvsem zase shujšala.temu bi jaz rekla,….v dobrem in slabem!!!
Se strinjam, da bi bil pogovor najprimernejši, vendar se menda le užaljeno zapre vase. S triletnikom čepi doma in se futra s čipsi in podobnim sranjem. Ni zaposlena, pa je malega on na silo (od nje) spravil v vrtec, da je vsaj malo v družbi.
Sicer se menda dobro ujameta, vendar se je menda odkar je mati, povsem spremenila.
Ločitev? Zaradi kg in nepotešenosti? In potem dete ostane njej?
Mogoče ima žena težave s hormonskim neravnovesjem……..Pri meni so se začeli nabirat kilogrami (ok, 10 kg viška, tko da so moje cunje za dve manekenki in ne za štiri:))), na koncu pa se je izkazalo, da imam Hashimoto – avtoimuno vnetje ščintnice… Karkoli je, nima nobene veze in izključno večja kilaža žene ne more biti upravičljiv vzrok za varanje. Skupaj naj bi bili v dobrem in slabem in lahko se vprašamo, kaj bi bilo, če bi naš partner zbolel, imel nesrečo in izgubil nogo, roko, dobil opekline, itd. Polno je situacij, ki lahko naš izgled drastično spremeniijo. Menda pa ni partner samo za čas, ko izgleda brezhibno????
Strinjam se s Pinki. Osebnost šteje, jaz pa dodajam še ljubezen.
Varanje ne pride v poštev. Razen, če se ona strinja, a potem to ni več varanje.
Odkrit pogovor, če ne pomaga, potem spakirat kufre.
Če mu ni privlačna, potem naj ne razmišlja o ljubici, ampak o drugi ženski. Kako fer pa je, če brez njene vednosti natepava drugo in udobno živi doma? Prekleto, je res treba zaradi svoje ležernosti lagati in krojiti življenje ljudem, ne da bi jim dali možnost izbire o svojem lastnem življenju. Hinavsko.
Tipično potrošniška miselnost. Ko se pokvari multipraktik, ga vržeš v smeti. Ko kavbojke niso več moderne, greš po nove. Ko začne avto rjavet, ga zamenjaš. In ko se partner zredi, postara, zboli, postane dolgočasen ali plešast, ajde marš, gremo po novega.
Po mojem je ljubezen vseeno nekaj več od začasne pogodbe, od katere lahko oba podpisnika odstopita, čim se pogoji poslovanja spremenijo. Ampak sem mogoče za časom, kaj vem. Vsak po svoje.
Mislim, da je tale zgodbica čist mim.
Veliko mamic po porodu dejansko nima časa zase in je to obdobje, ko je mamici pa tudi očku zunanji izgled še najmanjša vrednota.
Takrat je pomemben samo medsebojni odnos ljubezen:spoštovanje in če to štima, potem štima tudi seks, pa če je 40 kg preveč!
Z leti pa se navadno mamica zopet vzame v roke.
Sicer pa, če ima ženska slabo karmo, ji pri šarmiranju niti manekenski izgled ne pomaga!
Mislim, da v opisanem partnerskem odnosu vzrok krize niso kilogrami, ampak vse kaj drugega.
Sicer pa je to pogost pojav po rojstvu (sploh prvega otroka) pri veliko ženskah (s kg ali brez) in posledično pri moških. In mislim, da je to idealna priložnost, da OBA partnerja pregledata svoj odnos, predebatirata in začneta delati na njem.
To je čas, ko lahko partnerska zveza ogromno pridobi, če sta le OBA pripravljena na odnosu delati in ga graditi.
Za žensko je sicer najlažje, že zbeži v figuro mame, moški pa v objem ljubice. Ampak če sta pripravljen ubrati težjo pot, lahko pridobita veliko veliko več.
Če se dva ljubita, se ljubita, z vsemi napakami, kilami…no tako mislimo ane?!
Pa temu le ni tako, kajti zaljubili smo se v neko osebo, če pa se ta oseba tako zelo spremeni, pa te lahko začne odbijati, sploh, če vidiš, da se zanemarja, redi, ne umiva, nič več ji ni mar, nažira z hrano, je sitna, zoprna sama sebi, kaj šele tebi, nič ji ni prav, vse ji je odveč…in obratno velja za moškega.
Ja madona, kako smo lahko taki egoisti, da bomo pričakovali, da nas bo potem naš mož-žena sploh še prenašal?!
Pri meni je bil takle primer:
Po porodu sem se zredila kot vsaka ženska, ne pretirano, ampak 5-6 kg je ostalo in seveda sem bila sitna, zoprna, najprej zaradi otroka, ki je bil nočni tič in nato zaradi sebe, ker si nisem bila več všče, ves tisti špehi, izgled in nato zoprna tudi zato, ker sem videla moža, da tudi njmeu vse to skupaj ni okej. pa se lepo vsedeva in mu zlijem svojo dušo in me podpira. Vpiše me na aerobiko, sam takrat prevzame varstvo, pokloni mi bon za masažo, kupi mi rolerje, da se mu pridružim in madona, kile so zaradi najine ljubezni, njegove podpore in pač moje volje in želje kar kopnele. Hvala ti dragi, ker si bil iskren in mi nisi lagal, kako sem ti všeč tudi taka z 7 kilami več. Kako bi ti bila všeč, če še sama sebi nisem bila?
p.s. Nekatere debeluške so mi zelo simpatične, imajo tako karizmo, da njihovih kilc sploh ne opazim, obraz jim kar žari od pozitive, energije, oblečene so tako cort, da jih je veselje pogledat, ampak kaj, ko so take redke! Ampak naj tole ne zveni, kot, da komu kaj očitam, vsak zase že ve. Na trenutke me zbode le to, ko mi nekdo laže, da ga kile nič ne motijo…okej, on že ve. Ali ko nekdo baše svojega otroka s sladkarijami, nepravilno prehrano, otrok božšček pa že komaj hodi, to me pa res stisne!
če se nekdo zanemari, je prvi znak fizičen, in ga najlažje opazimo in tudi obsojamo.
Jaz bi pa temu moškemu predlagala, da se predvsem vpraša, zakaj se je ona zanemarila, zakaj se ona posveča samo otroku in poležavanju, zakaj se je pred njim zaprla, spremenila. Mogoče je povezano celo z njim. Prvo se morata pogovoriti. Varal jo bo pa lahko vmes in po pogovoru še vedno, ker to je od njega odvisno, koliko ceni sebe in njo. Ali gre pri nekem zakonu -partnerstvu, ljubezenski vezi dejansko samo za telesno privlačnost?? Mar ni orgazem v glavi? Ni nikoli pomislil, da se je tudi on znašel v težavah, ker očitno veliko masturbira na “porniče” in se je ujel v tisto negativno stran teh filmov, ko se gledalec tako vživi v filme, da ga realnost začne odbijati, ker ni nič tako kot v filmu. Če se mu postavi na popolno, manekensko žensko, mogoče oblečeno še v kaka sexy oblačilca, potem je tudi on v resnih težavah, ker tudi če so bo lotil skoka čez plot, bo težko našel neko popolnost. Takih, ki so v filmih, je prekleto malo ob cesti:)
Torej, zašla sta v probleme, verjetno najprej zato, ker jih je imela ona( poporodna depresija verjetno) pretirana navezanost na otroka, zanemarjanje moža, očeta otroka…to so težki problemi….v katere tudi ona ni padla prostovoljno.
Posledično sta se začela odtujevati in sedaj imata vsak svoj problem, nista pa ga pripravljena reševati skupaj in obsojata drug drugega!
Če se bo odločil za ločitev, otrok dejansko ostane verjetno njej, vendar ima on pravico do stikov. Seveda, tako kot se s pametno poročimo, bi se morali tudi pametno ločiti, samo ob takih simtomih, ki jih kažeta ta dva v tem primeru, bo vsak korak težak in boleč, tudi varanje nebi rešilo problema, če ga še tako opravičujemo!!
Najprej bi jaz priporočala- soočenje! (on svoje probleme, dileme, ona svoje, mogoče še najbolje, s strokovno pomočjo)
Hmm, večina tukaj piše “če je ljubezen, je kile ne motijo”…
Pa za vraga, saj ljubezen ni nekaj dokončnega, tudi za ljubezen in naklonjenost se je potrebno še naprej truditi.
Če vas bo mož začel zanemarjati, ga boste še kar ljubile?
Če vas bo puščal samo, vas pretepal, ga boste še kar ljubile?
Če do sebe človek nima odnosa, ga tudi do drugega ne more imeti. Morda je njo minila ljubezen in želi na ta način podzavestno odvrniti moža od sebe.
Saj lahko obrnemo vprašanje: ali ona njega ljubi, ko se ji zdi tako nevredno malo se potruditi, da bi mu bila spet privlačna?! Naj on to njo vpraša!
ja KIR, skoraj tako opravičljivo, kot zamazati podplutbo, ki ti jo je zadal pijan mož, s pudrom!! Problem bo ostal, žal…je pa začasna rešitev za njega in pekel za njegovo ljubico, ker ji bo natvezil, kako je ona sexi in lepa, kako si jo želi in kako je njegova žena zanemarjena, grda in debela in se mu sploh ne dvigne….in bomo spet tam, ko bo pisala neka ljubica, da si z njim želi otroka, ker v njegovem zakonu ni ničesar več, ker on ostaja s debelim kitom samo zaradi ljubezni do otroka, ker se ga boji izgubiti….in smo spet tam, da bo tip, če že zdaj jamra o problemih z erekcijo….dejansko postal impotenten, ker mu bo še ljubica nabijala s svojimi željami….
Pa še ena nevarnost obstaja….tudi ljubica se lahko po porodu spremeni.,…in šment…spet bo pojamral prijatelji….ali naj vara:))))
Ljubezen ni nekaj dokončnega? Zame je. Ker je stvar odločitve. In če se odločim, potem si ne bom premislila, ker se je partner zredil.
Bom pa, ker ga ljubim, v oporo in pomoč, če bo hotel shujšati. Če ne bo imel te ideje in se bo z novo kilažo dobro počutil, mu ne bom težila – ker ga ljubim. In ker moja ljubezen krepko presega to, kar je vidno očem. In ker je ČLOVEK, ki mi je mnogo bolj pomemben od mnenja ljudi na ulici, ki bodo mogoče vihali nos nad njegovo postavo.
Če se najde kdo, ki mi bo rekel, kaj pa če bi me začel pretepat, a bi bila potem še vedno moja ljubezen dokončna, bi rekla: ja! Ker, če hočem ljubiti njega, moram ljubiti najprej sebe. In ker se ljubim, tega ne bi dopuščala, čeprav bi ga še vedno ljubila. Ljubezen, če je to res ljubezen, se ne more izničiti čez noč. Niti se ne izniči, če je partner drugačen od pričakovanja družbe. Seveda če govorimo o ljubezni.
konkretno, da se pogovoriš. Pa ne z obtožbami…ti si kriva, ti si takšen, ti to delaš…..ampak pogovor, ko vsak pove samo svoje mnenje, svoj vidik, svoj pogled na težave, svoje dileme, probleme….samo svoje!! z mirnim glasom, brez kričanja in zmerjanja…
seveda navadno sledi jok vsaj iz ženske strani…ampak tudi to je zdravilno.
graditi-pomeni se spoznavati globje, se pogovarjati o občutkih, pogledih in sklepati kompromise.
Vsak je odgovoren izključno zase in nima pravice za karkoli obtoževati drugega!
Po takem pogovoru, boš videla, kaj pomeni graditi! Seveda, je pa dejstvo, da morata oba imeti željo po reševanju in utrjevanju veze! Kar je tudi velik problem…včasih lahko pomaga terapevt, tretja oseba….če pa res ni volje…potem je škoda energije, da bi se kdo še trudil s takim odnosom. Bolje poskrbeti za svojo srečo in se umakniti iz takega praznega razmerja…