Pesem o mami
Upam, da bo zadostovalo…
MAMA
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
Kajetan Kovič
MATERI
Daleč sva, malo besed je med nama,
komaj poznaš moje duše obraz.
Težko, veš, reči besedo je, mama,
teže še reči besedo naglas.
Misel, ki ti jo pošiljaš za mano,
najde le ravne in gladke steze.
Težko ji je, če zadene ob rano,
ko se vsa plaha dopipa do me.
Mati, vsak mora po svoje živeti,
vsak mora sam prehoditi svoj pot.
Kar mu je dano, to mora sprejeti,
ne da bi vprašal, zakaj in od kod.
Morda ne veš, kak je včasih samotno,
morda ne veš, kak je včasih hudo,
morda ne veš, kak se včasih odsotno
duša smehlja, a ne misli na to.
Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
Tone Pavček
KAKO RASTE MAMA
Najprej je sama tema,
najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica
in iz nje ljubek deklič.
Iz njega mamica zraste,
a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat
in jaz pridem na svet.
Iz mamice zraste mama
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.
Ko jaz odrastem, raste
mama počasi nazaj,
dokler babica ne postane
in pride z vnuki v raj.
Niko Grafenauer
MAMA
Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.
Z mamo se oče poljublja,
z njo hodi spat in z njo vsataja
in kar naprej ji obljublja
vse od kraja.
Z njo se fotografira,
objet preko rame,
in z njo se prepira,
kadar se vleče zame.
Mama očetu bere misli
in vse njegove želje ugane.
Pomaga mu, kadar so dnevi kisli,
ali če z levo nogo vstane.
Mama ne more biti sama,
ali imeti za par kakšnega strica.
Saj vsi vemo, da je mama
boljša očetova polovica.
Le kako bi bilo očetu
brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu
in nič ostalo zame?
Saša Vegri
OČKA PRAVI
Očka pravi,
da v mamini glavi
se vsaka beseda
na glavo postavi.
Zanjo
so rokavi
na srajci in na Dravi,
Zanjo
se jeza
kuha kot juha.
Zanjo
se laž
in rožo zaduha.
Pri njej
pot gre
in se v vasi ostavi,
pri njej
ležijo gore
zleknjene ob puščavi,
pri njej
hiša rase
najraje ob travi.
Po njenem
se bolezen in sosedo pozdravi,
po njenem
se lahko
šal in prijateljstvo spletee
od glave do pete.
Jože Snoj
MAMINA SLIKANICA
Neke noči,
sredi nekega sna,
iz slikanice
je punčka
prišla.
Komaj naslikana
že je shodila,
besedi koracala,
korakce čebljala,
se v svet namenila
mamo zbudila.
In iz te mamine
slikanice
neučakanko so
prestregli –
v plenice.
Oton Župančič
USPAVANKA
Kaj bo sinku sen prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo,
ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
Krilo se je utrudilo,
veslo se je polomilo,
suha kita rožmarina –
aja tuta, nana nina!
Kaj ob sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita rožmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!
Anica Černejeva
USPAVANKA
Sonce je zaspalo,
lunico prižgalo.
Mamica pesem poje,
ziba dete svoje.
“Tiho, tiho, naša
zlata, mala Saša.
Saj je blizu mama,
saj še nisi sama.
Saj te čuva očka,
ker bi huda nočka
te za nos prijela
in ti nosek vzela …”
Ksaver Meško
MATI GOVORI OTROKU
Iz zemlje droben vir žubori,
iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti,
na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo,
iz mene življenje in rast si zajelo.
A jaz iz tebe zajemam veselje,
spolnjene v tebi vse moje so želje.
Brez virov in rek bila zemlja bi vela,
kako le brez tebe jaz bi živlea!
Anica Černejeva
TEBI, MATI
To so tvoje tople roke,
ki so k sebi me privile,
ko so moje mlade misli
zadnjo vero izgubile,
ko so moje mlade misli
nad življenjem ostrmele …
To so tvoje tople roke,
ki so tiho me objele
in peljale v novo srečo,
v belo srečo duše tvoje:
Daj, varuj življenja drugih,
da pozabiš sama svoje!
To je tvoja močna duša,
ki mi je nov svet odprla,
ko je v starem zadnja lučka
dogorela in umrla,
ko so moje mlade želje
svojo sončno pot zgrešile.
To je tvoja močna duša,
ki mi daje nove sile
in prižiga v mojem srcu
lučko novega spoznanja,
da je sreča le v bogastvu
dajanja in darovanja.
Ciril Zlobec
ROJSTVO
Dragi, bilo je hudo.
Kakor da smrt mi čez čelo
šla je z ledeno roko,
mrka vabeč me v deželo
večnega spanja … Da teh bolečin
vsaj za trenutek bi smrt me rešila,
šla bi za njo, o! …”Rodil se je sin.”
Sin!? … In v trenutku sem vse pozabila.
Kot da vekove čakala bi nanj, ko da le zanj
sem vsa leta živela.
Vse bolečine, vse muke bi zanj,
vse bi za malega spet pretrpela.
Tone Pavček
ROJSTVO
Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.
Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.
Ksenija Šoster Olmer
MAMINA LJUBEZEN
Skrivnost zašepetala mi je mama na uho:
“Sestrico dobila boš, kaj praviš, bo lepo?”
Takole premišljujem, da za mamo bo težko.
Saj mama ena sama je, a midve bova dve.
Naročje eno le ima in eno le srce.
Kako dovolj prostora bo v njem našla za obe?
A mama me objame in tiho govori:
Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,
saj mamina ljubezen se ne razpolovi,
nikoli ne pomanjša, razredči in deli.
Ljubezen v mami raste in še naprej živi
in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.
Ksenija Šoster Olmer
NOVOROJENČKU NA POT
Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.
Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.
Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.
Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.
Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!
K
senija Šoster Olmer
HČERKI OB DOJENJU
Oči zaprem
in vpijam vase tvoj presladki vonj,
mehkobo tvoje kože,
v objemu te tesno držim,
kot da nikoli več te ne spustim.
Oči zaprem
in srcu svojemu prisluhnem,
v katerem se prebujajo besede in šepeti,
uspavanke, ki jih pred mnogimi je leti
oči zaprtih moja mama pela.
Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!
Neža Maurer
ZNAMENJA OB POTI
Vsak mora sam za svojo srečo.
Matere ostajajo ob poti
kot počivališča za utrujene,
koz znamenja
za vrnitev.
Neža Maurer
BREZ KONCA
Mati je šla
za svojimi otroki.
našla je odpadle gumbe,
strgane jopice, kape,
celo sledove krvi.
Vse je pobirala
in spirala s solzami.
Da bo pot čista in lepa
za otroke njenih otrok.
Neža Maurer
SIZIFOVO DELO
Otroci me ob jutrih
razbijejo kot lupino,
použijejo kot zajtrk,
ostanke raznesejo
po kotih in dvorišču
kot svoje igrače.
POtem me ves dan
do večera ni.
Ob mraku se zmedena pobiram in zbiram,
lepim in celim –
da me zjutraj spet lahko razbijejo.
Neža Maurer
OD MENE K TEBI
Laho si sposodiš
belo krilo in rdeč pas,
lahko si sposodiš
sandale in torbico,
lahko se z mojim smehom
odsmeješ na ulico,
se z mojim hrepenenjem
zaziraš v mimoidoče,
z mojim glasom
rečeš “da” ali “ne”.
Vse si lahko sposodiš –
odneseš v svoje življenje.
Le dušo
moraš imeti svojo.
Neža Maurer
ODŠEL JE
Na vrata trka moj ljubljeni otrok.
Ne odprem mu.
Delo imam. Veliko nujnega dela.
Otrok trka in kliče,
potem zajoče – in utihne.
Kasneje,
ko je delo opravljeno,
odprem vrata in srce,
toda otroka ni.
Odšel je.
Neža Maurer
PESEM ZA MAMO
Ne bom lovila zvezdic-
na nebu naj žarijo.
Rož ne bom iskala-
kjer so, tam naj cvetijo.
Nič ptičk ne bom prosila,
da pesmice bi pele-
naj letajo, kjer hočejo
proste in vesele.
Sama bom zapela
pesem iz srca,
pa bo najbolj vesela
moja mamica!
KO ZBUJA SE DAN, SLIŠIM GLASEK ZASPAN
-MAMA, TI SI MOJA
JA LJUBI OTROK,TI ŽE HODIŠ OKROG
-MAMA, TI SI MOJA
PŠŠŠ, MAMI ŠE SPI, HITRO ZAPRI OČI
-MAMA, TI SI MOJA
ODKAR TE IMAM PREJ ZAČNE SE MI DAN
-MAMA, TI SI MOJA
PA SAJ JE NEDELJA, LAHKO BI ŠE SPAL
-NE MAMICA JAZ BI SE RAJE IGRAL
VSAJ KAKŠEN VEČER, Z OČKOM RADA BI MIR
-MAMA, TI SI MOJA
V SOBI JE SPET,STRAŠEN NERED
-MAMA, TI SI MOJA
POSPRAVIM A KAJ, SPET POMEČEŠ NAZAJ
-MAMA, TI SI MOJA
MI REČEJO VSI, DA RAZVAJEN SI TI
-MAMA, TI SI MOJA
ČE SKREGAM TE KAJ, MI ODVRNEŠ NAZAJ
-MAMA, TI SI MOJA
VEM VČASIH BI MORALA REČI TI, NE
-NE MOREŠ, KER JAZ POMENIM TI VSE
-KUPI MI AVTO, LETALO, KOLO,
LUBČKA NA LIČKA DAM TI ZA TO
IN KO BOM VELIK, KOT ATI MOJ
JAZ BOM ŠE VEDNO SONČEK TVOJ
ČAS HITRO BEŽI IN VSE VEČJI SI TI
-MAMA, TI SI MOJA
TI DALA BOM VSE, ČE JE PRAV ALI NE
-MAMA, TI SI MOJA
Na svetu je mnogo lepega – povsod.
Vsa zemlja je z lepim nastlana.
Je rosa, je rozga, je roža, in rožamarija, in rod
A najlepša bo vedno prva beseda, prvi hozana – mama.
Tole pa poje Slak
Vsak hip se kdo rodi, cvet in sad nov zemljan,
pa se cvet lepših zdi od srečnih nas.
Mama je prvi klic, mama je zadnji glas,
kruh in luč, ki osrečuje nas.
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava, in ena sama – za vse življenje.
Ko mamo imaš komaj veš kaj ti da iz dneva v dan
ko je ni se zaveš kako si sam.
Mama je prvi klic, mama je zadnji glas,
kruh in luč, ki osrečuje nas.
ko še dete v postelji
se s sanjami igra.
In zato nikdar
nikomur je ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.
Mamica je kakor luna,
vse noči bedi,
da počiva njeno dete
mirno brez skrbi.
Mamica je kakor sonček,
srček njen je zlat,
kakor žarek, ki posije
od nebeških vrat.