Se spomnim, ko so mi vse življenje ob debatah o otrokih nakaladali kako smrdijo dojenčki in njihovi drekci in kako grozno je previjat plenice in sploh in oh fuj)))
Skoraj se ne bi odločila za otroka)))
Sedaj , ko je star dve leti moram reči, da je v vsem času drekec smrdel le 2x , ostalo je bilo čisto kul.))
Prav luštno je včasih pucati ritko in pingelna )))).Če je pa preveč pokakana pa pod tuš in je… pa še uživa, ko omenim tuš).
A nimam prav?

To, da dojenčki in njihovi proizvodi smrdijo, ponavadi izustijo tiste fine “madam”, ki še svojo rit brišejo z dvema prstoma…

Od novorojenčka (dojenega) drekec itak ne smrdi, potem se pa občasno zgodi, ja, da je treba dat kljukico na nos. :)) Vse kar je vmes, je čisto znosno.

Sploh je pa tako: naši otroci kakajo in bruhajo, tuji serjejo in kozlajo. :)))

:))))) res je

Vsak drekec smrdi…seveda pa smo pri “nasih” bolj prizanesljivi;))zato nam nasi drekci otrok ne smrdijo. Tuji drekci pa se kako smrdijo, probaj previjat tuje ritke in bos kmalu dojela o čem govorim.

Itak so nam nasi otroci vse in le kako bi lahko nekdo rekel, da njihovi drekci smrdijo;)) in previjanje je del cartanja, igranja,ljubkovanja se posebno, ko tisti mali lulek osvobodis plenick in sam caka, da te polula, recimo takrat, ko to najmanj zelis, ko se ti kam mudi,)), ja lepo je to, tudi meni. In danes, ko imas malo morje plenick in pripomockov je to res lahko pravo veselje in ne muka kot so jih imele nase babice, ko so prale plenice v mrzlih potokih…ufffff, da o mokrih robckih in kremicah ne izgubljam besed…tudi tega takrat ni bilo.

Jaz s previjanjem nisem imela tezav, je smrdelo bolj ali manj, ampak me ni motilo. No, takrat ko se je pokakal do vratu je bilo nerodno, ampak pod tus pa je.
Z bruhanjem sem imela pa hude tezave in mi nikakor ni slo. Ne mislim na podiranje kupcka po dojenju, ampak na bruhanje prave hrane, ko smo mulca navajali nanjo in potem ob boleznih. Bi lahko se jaz zraven njega bruhala, pa drugace sploh nimam tako slab zelodec. Samo tisti vonj…

Moz pa je imel ravno obratne tezave. Moje so bile pokakane riti, njegovo pa bruhanje :))

Meni previt pokakane ritke ni bilo nikoli težko, se spomnim, da smo imeli tudi nezgode, ko smo kakec čistili s tal, pa s hlačk, ko sta se navajala bit brez plenic… Priznam pa, da mi je res grozno čistit bruhanje, če se le da, prepustim mojemu, ki ima boljši želodec.

Pred kratkim sva imela z mojim obdobje, ko sva se večinoma pogovarjala o kakcih. Hčerka je bila zaprta in nekaj dni ni kakala, mali se je ravno navajal na kakanje v školjko, pes je imel sicer prebavo b.p., ampak njegove kakce na sprehodu seveda pobiramo. Tako sva, ko sva si predajala otroke ali se slišala zvečer po telefonu, nekaj dni skupaj poročala: “Mala tudi danes ni kakala; mali je, ampak v hlačke, in to mehko; pes je zjutraj kakal dvakrat, ne skrbi, če zdaj ne bo. Spomni malo, naj gre na školjko, vzemi rezervne hlačke za malega, ne pozabi na vrečke za psa.”

Še dobro, da imava trpežen smisel za humor.

Diši ravno ne, ampak ni krize. Se spomnim, da sem enkrat previjala nečakinjo, ki mi je ušla takoj, ko sem jo odvila in sem jo lovila po celi postelji. Kako je bila živahen otrok.

Drugače pa zbrišem bruhanje tudi za drugimi otroki, v službi. Včasih se pač zgodi.

Točno tako :))

Zdaj ko se ubadamo že 10 dni z drisko (kašast drekec) se mi je ta vonj že prav zarezal v nos in ga praktično voham že povsod. In ja, ta pa res smrdi. K sreči da je test pokazal negativno na viruse, tako da samo čakamo kdaj bo spet kakšna basa ;)))

Ja, ane? :))

Dada :)))

Pa ne boš rekla, da dišijo?

smrdi drekecpekec, valjda da.

samo ni nobenega problema menjeva pleničke.

res pa že komaj čakam časa, ko bo hodil na stranišče.

Sorry, ampak “kravi še nikol ni tele smrdu”!!! In če ti smrdi drek lastnega otroka… ja, pol pa ne vem.

Dojenčki ne smrdijo, imajo pa nek specifičen “mlečno-sladki” vonj. V bistvu ima vsak človek svoj vonj. Ostalo je pa od higiene odvisno…

Spodaj nekje si lahko prebrala, da sem 7x teta, pa sem velikokrat previla vseh 7 pokakanih ritk + svojega, logično in preživela.

A tvoj pa diši po vrtnicah – drek mislim?

Lady L napisal:

> Sorry, ampak “kravi še nikol ni tele smrdu”!!! In če ti smrdi
> drek lastnega otroka… ja, pol pa ne vem.
>
> Dojenčki ne smrdijo, imajo pa nek specifičen “mlečno-sladki”
> vonj. V bistvu ima vsak človek svoj vonj. Ostalo je pa od
> higiene odvisno…
>
> Spodaj nekje si lahko prebrala, da sem 7x teta, pa sem
> velikokrat previla vseh 7 pokakanih ritk + svojega, logično in
> preživela.
>
> A tvoj pa diši po vrtnicah – drek mislim?

Jasno, da ne diši. A sem to rekla? Ampak če verjameš, da drek tvojega otroka ne smrdi, si pa res smešna!

Imam znanko, ki je ob vsakem previjanju otroka skoraj bruhala; enako, kadar mu je morala čistit nos.
Enostano si ni mogla pomagat; kljub temu, da ima otroka neznansko rada.

Dojenčkov kakec ne smrdi, smrdet začne, ko začne otrok poleg mleka jest tudi ostalo hrano. In jasno pri boleznih je aroma še bolj izrazita.

Če že imaš svojega otroka, bi to morala vedet, oz. opazit.

Meni drek mojega otroka nikoli ni smrdel. Sem smešna, ane? Sicer pa, kdo mu pa bo rit očistil, če ne mama? Pa tudi, ko sem nečake previjala nisem imela kljukice na nosu. Tako pač je, da ta stvar nima exotičnega vonja…

Danes pa… hm, ga ne previjam več, jih je že 19 – o smradu pa kdaj drugič. :)))

Svojih otrok še nimam, a tujih ne morem previti. Večkrat sem že poskusila, a mi gre na bruhanje. Res mi stisne v želodcu, da me kar zaboli in čutim, da mi dvigne. Se prav bojim, kaj bo, ko bom imela svoje.

Tudi jaz sem zadnjič previla nečakinjo. Lotila sem se z največjim veseljem, potem pa mi je obračalo želodec. Pleničko sem odložila v isti koš, kamor odlagam plenice svojega otroka, ampak je cel koš potem tako zaudarjal, da sem morala plenice nemudoma nesti v kanto.
Narava je najbrž res poskrbela, da nam blato naših lastnih otrok ni tako odvratno. Kdo bi sicer previjal reveže?

drekec smrdi, samo se mi ga ne gabi pucat, tudi bruhanje in smrkelj-brez problema pri mojih otrocih.sem pa morala enkrat počistit bruhanje za nečakom, me je tako navzdigovalo zraven, da sem kar rigala in mi je mož rekel naj pustim, da bo on.sem se prepričevala, da je to hčerino bruhanje, pa ni šlo.drek pa brez prolema.

Bože nedaj, da bi tako, kot nekatere mamice tu gor, razmišljale vzgojiteljice in varuške (sploh tiste v jaslih)… Bi se nam ja dnevno dogajalo, da bi domov pripeljale smrkave, polulane, posračkane in včasih tudi pobruhane otroke… Pol pa hop na forum popizdit, kwa se grejo te vešče v vrtcih…

Al pa recimo, da bi tako razmišljalo strežno osebje v domu upokojencev, medicinski tehniki v bolnicah, partnerji invalidnih oseb…

:(((((((((((((((

Pa ne mi zdej prjavit kako tako, da so to itak vedli, ko so se odločali za poklic… Tud mame (starši) bi morale vedet, da v paketu – z nadvse oh in sploh ljubkim dojenčkom – dobiš tudi posrane pleničke, smrkav nosek, polivanje in še marsikaj…

Meni smrdi, tako da si vedno zabašem vato v nos, ko previjam.

Naj zgleda še tako nagravžno, se mi ne bo dvigovalo, čim pa zavoham je pa konec, lahko bruham še jaz zraven.

Isto moja sestra, previjanje ji je bilo in ji je še vedno ( pri drugem otroku ) velika muka.

Nismo vsi za vse…..

LP

A bi se ti partner tudi zagravžal? Če bi ga morala recimo pedenat in odnašat nočno posodo?

Sej, pravzaprav ne rabiš odgovorit, je blo zgolj retorično vprašanje…

Ja no, drekec smrdi, seveda. Ampak kaj pa je to važno, to je najbolj postranska stvar ene sveže mamice na svetu. Ponavadi.