Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Nekaj me zanima? Otrok:partnerski odnos

Nekaj me zanima? Otrok:partnerski odnos

Pozdravljene vse bodoče mamice in mamice!

28 let, zaposlena oba, s fantom sva par že 7 let, otroke imam(va) rada, rada bi jih imela, nisva še na svojem, se pa občasno kar konkretno spreva, itd. mene pa zanima koliko se (če se sploh) spremeni odnos med vama (partnerjema) po rojstvu otroka?
Hvala

Če je odnos trden, ga otrok le še poglobi. Če je odnos na majavih temeljih, ga lahko otrok zruši.

Strinjam se z Nušo.

nova
Uredništvo priporoča

Kot Nuša.

Nuša je povedala čisto resnico, pa čeprav sem včasih v to dvomila; otrok pravo ljubezen poglobi, tisto na majavih tleh pa kvečjemu uniči.

Podpišem

se strinjam, nama je bilo prej ful lepo in sva kar cvikala, da ne bo otrok motil najine idile, pa se imamo zdaj še lepše ko smo trije. poznam pa primer, ko sta imela otroka za mašilo težav v njunem zakonu in so zdaj že ločeni.

kaj pa če bi vidva raje vsaj kako leto probala živet skupaj preden zanosiš-je bolj ziher.

lp

Nihče ne more reči, da ima isti odnos kot ga je imel pred rojstvom otrok, no.
Vedeti morata, da ne bo nikoli več isto kot prej, ne bosta mogla skupaj ven hodit kadar se vama bo zaželelo, iskati bo treba varstvo za otroke. Velikokrat se zgodi, da potem mož začne sam hodit naokol, žena pa doma z otroci… Tudi ljubosumje na otroka s strani moža se včasih pojavi, ker ni več na prvem mestu. Na začetku vama bo (lahko, ni nujno) manjkalo spanca, utrujena bosta in takrat je največja nevarnost, da se začneta odtujevati.
Je pa res, če je bil odnos že prej zelo dober, bo lahko potem še boljši. Lahko pa se zgodi, da ko bosta že enkrat imela otroka, boš ugotovila da ni bilo vse tako v redu kot se ti je zdelo. Vsekakor pa ne moreš vedeti že vnaprej kako se bo obrnilo…

Otrok ful spremeni partnerski odnos, sploh če je otrok zelo zahteven ali problematičen – zdravje recimo. In tudi 10-ih let skupnega življenja vaju na to ne bo pripravilo. Enostavno je manj časa za samo vaju, veliko prilagajanja, mamica pa je tudi veliko bolj utrujena kot prej, moški pa se pogosto počutijo malo odveč in odrinjeni (sploh v prvem letu).

Ampak če se tega partnerja že vnaprej zavedata, potem to lažje sprejmeta in malo bolj pazita, da ohranjata tudi svoj odnos.

Nama je bilo zelo težko prvih 8 mesecev, ko je bila mala dobesedno prilepljena in priklopljena name, imeli smo precej težav, od hudih krčev do nespečnosti, tako da sem jaz ob sedmih zvečer zaspala z njo v postelji, od partnerskega si lahko predstavljaš, da je bilo bolj malo (ker mož pač normalno dela in hodi ob 5-6h domov, pa še psa je moral ven voziti). Sva se velikokrat sporekla, ker nobeden od naju enostavno ni imel dovolj časa za gospodinjstvo in počitek, ampak po 8. mesecu, ko se je mala začela premikati in je postajala bolj samostojna, manj težav s spanjem ipd. sva se pa tudi midva počasi unesla. Treba se je pa pogovarjati in čimmanj očitati in odpuščati razne izpade, ki pridejo kot posledica preutrujenosti obeh.

Ampak ko prebrodiš prvo leto, je pa vse tako lepo, kot nikoli prej!

Hvala dekleta, saj ni problem v tem, da še ne živiva skupaj, skupaj vsa 7 let od tega živiva skupaj 3 leta, samo vseeno me zanima vaše mnenje, ve imate te izkušnje jaz pa si želim otroka, enako tudi fatn, pri sebi se pa boljim in to se mu tudi omenila.

Otrok življenje postavi na glavo. Skoraj dobesedno.

Od vajinega odnosa, komunikacije, prilagoditve, povezanosti, in še kup drugih reči ….pa je odvisno, kako bosta to spremembo sprejela in kako bo vajino partnerstvo to preživelo.

Tega pa ti nihče ne more napovedat vnaprej. Niti malo ne.

Jaz mislim, da s prihodom otroka pride na testiranje sposobnost komunikacije in prilagajanja med novopečenima staršema. Lahko preizkušnjo uspešno opravita, ali pa padeta za vedno.

Potem pa sta dve možnosti. Živite skupaj, pa niste “družina”, ali pa se ločite in živite vsak po svoje.

Jaz takih, ki živijo po ta prvi varianti poznam ogromno.

Imam veliko srečo, da je moje partnerstvo po dveh (6 in 1.5 let) otrocih preživelo in je zaenkrat še živo.

ko vas človek prebira in ko poslušam mojo kolegico……. me je tako strah da bi imela otroka….., da bi se s partnerjem zato oddaljila in odtujila…. groza:((((( jaz pa si otročička tako zelo zelo želim že dolgo, da me že kar boli ko samo pomislim….
kam me bo to pripeljalo??

Jaz pravim takole: najprej poskrbi za dober odnos, potem delaj otroke!

oj

Iz izkušenj ti povem, da je lahko nekaj časa slabše, torej ni mus da se stanje poboljša ampak povečini poslabša, je še več dogovarjanja in prilagajanj, predvsem pa prostega časa.

lp

Odnos se ZELO ZELO spremeni. Ponavadi postane občutno manj ZALJUBLJEN, ROMANTIČEN. Postane pa predvsem ODGOVOREN. Paziti moraš, da ni rutina (kar je zelo težko ob pomanjkanju časa).

Sloncek

''Rojen si kot original, ne umri kot kopija...''

New Report

Close