Sem pred dilemo. Ponuja se nam možnost odpotovati v ZDA v marcu, ko bi naš sine bil star približno 10 mesecev. Stroški potovanja bi bile samo letalske karte in drobno zapravljanje tam, hrana in spanje brezplačno. In kje vidim problem?

1. Najin sedaj 8-mesečnik se še vedno doji – ok, to je prednost, ampak v določenih trenutkih tudi ne. Komaj, komaj sedaj nadomeščava en obrok na dan z gosto hrano, pije tudi ne iz flaše, ker je ne mara, ampak se učimo iz kozarca. V tem pogledu ni nikakor samostojen.
2. Ne spi cele noči v kosu. Prebudi se nekajkrat, sorazmerno hitro (v parih minutah) pa tudi zaspi nazaj – spi pri naju. Najbolj me skrbi časovna razlika. Že tako se je ene 2x do sedaj zgodilo da se je ob neki nočni uri čisto razčul in v temi rovaril, vriskal in se pogovarjal na postelji cca 1 uro, preden je nazaj zaspal. Mislim, da časovne razlike ne bi dobro prenesel oz. bi prišlo do zmešnjave – pa že tako ne spimo celo noč.
3. Že sedaj ga je dosti po celi sobi ko se plazi. Mimogrede je pod mizo (njemu najljubši je koš za smeti, seveda narobe obrnjen), zelo rad se postavlja na noge (če ga držimo). Ne vem, ali bo takrat že shodil ali ne, ampak kako otroka prepričati, naj bo 8 ur na letalu pri miru?

Mož v vsem tem ne vidi tako velikih problemov kot jaz. In on bi šel. Jaz imam pa pomisleke, saj menim da otrok že tako ne bi imel nič od te poti, da bi bil to samo eno veliko matranje zanj. Pa zame (ali za naju) tudi, če bomo cele noči v luftu!

Kaj menite o takih dolgih potovanjih z dojenčki? Imam samo velike predsodke in so otroci v resnici veliko bolj prilagodljivi?

jaz bi na tvojem mestu šla. moj 7 mesečnik se tudi izkključno doji (tu in tam kakšna žlička krompirčka ali pudinga, drugo mi ne gre v r**), pa smo bili 2,5 t v angliji in je blo čist ok (1x sem ga dojila kar v enem kaficu, ko glih ni blo guzve), maja gremo pa tut mi menda v NY.

kar se tiče jacklet-a (sej ne vem, če sem prav napisala) pa je tako: tudi odrasli rabijo kak dan dva, da se navadijo na časovno razliko – boste pač podnevi zaspani, ob 4h zjutraj pa budni kot sove. mali ne bi smel odstopati. morda bo v “tujini” celo bolje spal, ko bo dogajalo :))))

le pojdite, potem pa povej, kako je bilo.

NY je drugace zakon – jaz sem ze bila. sem misla, kje vse bom hodila, pa se nisem mogla lociti od manhatna. v drugo bi rada videla se kaj vec.

Amai, mislim, da bo sedaj lažje kot v naslednjem letu, dveh…
Naš sedaj dveletnik je letel že 7-krat, če odštejem krajši let do Črne gore. Sicer je bil let v enem kosu dolg “le” 5 ur, a je bilo potem še čakanje na letališču (kar je meni še bolj zoprno) in potem še dobra ura letenja…
Če sem prav razumela boste leteli ponoči? Skoraj upam trditi, da bo otrok let prespal. Ker sem rodila v Slo. in živimo v tujini, sem šla na prvo pot z najmlajšim pri dobrem mesecu starosti… tako je spal na letalu, da sem ga resnično vsake toliko časa preverjala, če še diha :o)
Dojenje pa le ohrani, saj boš imela tako najboljšo tolažbo, če se bo prebujal…
Tudi pri miru ni treba biti na letalu… zelo priporočljivo oz. obvezno je gibanje…
Če je to priložnost, ki se ne bo ponovila, ne oklevaj in le veselo na pot!

Vladka

Ojla,
sama s svojimi otroci sicer nisem potovala čez lužo, vendar poznam veliko drugih ljudi, ki so tako potovali. Ali pa sem jih videla na svojih popotovanjih čez lužo. Večinoma niso imeli nobenih težav.

Na letalu so dodatno pozorni do majhnih otrok, tako da imaš povsod prednost. Ponavadi dobiš tudi sedeže v prvi vrsti, kjer ti potem prinesejo posebno posteljico za otroka, ki se pritrdi v steno spredaj. Imaš prednost pri prihodu in odhodu z/na aviona, pri hrani ki jo prinesejo, itd…

Saj otroku na letalu ni potrebno biti pri miru, z njim se lahko sprehajaš (razen če ne bodo turbulence). Ker ponavadi starši z otroci dobijo prednje sedeže, brez sedežev spredaj, imaš dovolj prostora za plazenje in igro na tleh. Le med vzletom in pristankom je otroka potrebno privezati.

Ko sem jaz letela v NY, je polet iz Frankurta trajal šest ur, ne osem. Iz Brnika v Frankurt pa je malo manj kot ura in pol. Dobro je, ker dojiš, tako se bo otrok lahko med vzletom in pristankom dojil ter tako najenostavneje izenačeval pritisk.

10- mesečnik lahko že enostavno uživa obroke poleg staršev – v hotelu kakšen krompirček, kakšno jabolko, juhico, testenine, ipd… Posebno pripravljanje otroške hrane res ni potrebno. Priporočam ti tudi, da ne nosiš s seboj zaloge otroške hrane, ker moraš na carini v ZDA posebej prijaviti vso hrano, ki jo nosiš s seboj in so lahko hude komplikacije, ki vzamejo dosti časa. Stekleničke tudi ne potrebuješ, saj se doji, to je najenostavneje na poti.

Časovna razlika. Otroci prijateljev so se prilagodili mnogo prej kot starši, nasploh so otroci glede potovanj in velikih časovnih razlik bolj prilagodljivi. Jet-lag? Če se prav spomnim (ne me včelt za besedo, ker sem bila nazadnje v NY pred devetimi leti), je časovna razlika med NY in Evropo 4 ali 5 ur (odvisno od zimsko-letnega časa), kar ni panike: enostavno prvo noč ostanete pokonci do polnoči in v dnevu ali dveh se kaj hitro prilagodiš. Drugače bi bilo, če bi leteli na zahodno obalo, kjer so časovne razlike res velike (10 ur ali več) in poleti dolgi 12 ur (npr. v LA ali SF)..

Sama bi, če bi imela takšno priložnost, takoj odpotovala z vsemi mojimi tremi :)))

btw: nakupi so v ZDA zaradi padca dolarja zdaj tako hudo poceni, da bo malo denarja za sabo verjetno premalo :))))

Otrok tja do petega leta itak nima nič od nobenega popotovanja. Ogledovanje znamenitosti ga res še ne zanima. Veliko pa bosta imela vidva, le čimmanj komplicirajte, pa bo. Poskusite si že vnaprej narediti načrt dejavnosti in ogledov, tako da ne bosta v en teden natrpala vse kar bi rada videla. Potem samo letaš od enega konca na drugega, kar je brez zveze. Bolje je dobro videti eno ali največ dve znamenotisti na dan, vmes si privoščiti dobro kosilo (uf, hrana v ZDA je obupna, še najboljše so Tajske in Italijanske restavracije) in sprehod po parku….

Mi smo šli čez razne luže že 4x. Najdaljše potovanje (s prestopanji) se je vleklo 32 ur. In kdo je težje prenesel napor – mi ali otrok? Njemu se še poznalo ni!

Avstralija?

Ocka

Jaz bi ti samo priporočala da ne vzameš prvih sprednjih sedežev(takoj za pregradno steno),ker so naslonjala fixna(ne gibljiva).In boš otroka zelo težko položila čez krilo da bo spal.Posteljice pa so primerne samo za dojenčke.
In če le lahko da letite s kakšno nemško letalsko družbo,jaz imam zeloooo slabe izkušnje z ameriško letalsko družbo Delta.

Prijeten let.

mi smo že večkrat leteli … najdalši let .. cca. 20 ur je mali prenesel super … imel je 2,5 let … pa ni bil ves čas pri miru 🙂
sej se lahko malo sprehodita po avionu … je ful zanimivih stvari …

če malemu ne bosta kupila karte se pripravi da ga boš imela ves čas v naročju … kar zna bit naporno … pa vseeno ne tako zelo.. sploh če je mali rad v naročju.

časovna razlika in utrujenost … bosta velik bol zdelala tebe kot njega 🙂 … mogoče bo prvi dan tam malo zmeden … predvsem zaradi poti in zmede nasploh .. kot zaradi časovne razlike .. potem bo OK.

za ostalo se pa ne sekiraj 🙂 … nalezi se malo optimizma od moža pa bo 😉 … srečno pot!!!

B.