Je še katera, ki…
Je še katera, ki ne mara pusta? Meni je bil že od nekdaj zoprn in sploh ne vem, zakaj bi se šemili. Zdaj pa vse te razprave kaj bo kdo, pa že otroci v vozičku. Da te kap!
Ampak ne mi rečt, da gre za ohranjanje tradicije, izročila! Potem ne bi bilio vsi neke izmišljenje tzrapaste figurce iz risank, filmov, itd.
Jaz ga ne prenašam že zeloooooo dolgo. In preskakujem vse te poste, v katerih kupujete ali iščete pustne kostume za vaše malčke in močno upam, da v vrtcu ne bo kake ‘zapovedi’ za kostum (konec koncev so malčki stari manj kot leto in pol) ali kako posebno praznovanje-pustovanje.
in tudi če mi je zoprno – kaj naj zdaj? Ne morem sina prikrajšati za nekaj, česar se on veseli, samo zato, ker sem jaz to prerasla.
Kljub vsemu pa občudujem tako starše otrok kot tudi družbe odraslih ljudi, ki so izvirno našemljeni, ki vložijo trud v svoje maske in se mi zdi tudi prav, da gredo potem nekam pustovat.
Zoprne pa so mi tiste “maske”, ko natakneš čez obraz neko plastiko in navlečeš nase par strganih cunj in hodiš od vrat do vrat kot ciganka ali karkoli že.
evo, vidite meni pa je pust ljubši od božiča :))) res :))) mami in babi sta nama s sestro vedno šivali kostume, spomnim se tistih dveh tednov pred pustom, kako smo kupovali blago, pa se matrali, pa improvizirali, ampak ni ga bilo kostuma, ki ga ne bi naredili, če sva si midve s sestro to želeli 🙂 pa še krofi zame mljask :))))
zdaj se ne šemim več, čeprav me letos mika. Lani sem bila miška, sem si na klasičen kostim (ok ne najnovejši :))) našila repek in dala gor rokavice in eno kičasto kravato in na obroč za lase nalepila ušesa. pa je bilo :)))
T.
Evo isto je pri nas. Mama mi je vedno šivala super kostume in to isto prakticiram pri svojih otrocih. Pa čeprav ima potem kostim na sebi samo eno uro. Važno je, da ima otrok veselje, da uživa … ni važene denar in čas, ki je vložen v to. Nikoli nisem kupovala narejenih kostumov.
Tinkara, a gremo družno v Festivalno 8.2. , pa se oblečemo tudi odrasli ?
hja, ne rečem, da bi imela dosti denarja, pa bi se “za štos” oblekla v pustno šemo. Ne vidim poante v tem, se mi pa zdi tudi zapravljanje denarja za tisto urico ali dve. No za otroka pa, če pa bo le pokazal željo po šemljenju si bomo sposodili…In potemše babica izjavi, ja le kaj bo za pusta?? ok,pa naj mu kup…ampakjaz bi raje videla, da mu kup kake nove čevlje
Jaz pa se skušam vsako leto upreti izzivu, pa me vedno potegne. Sodelavec ima namreč okrog pusta RD ima vedno zabavo v maskah. Pa je bilo lani tako prijetno, ko sem bila klovn in imela v hlačah en velik poušter, ni blo treba nč trebuha not vlečt:-))
Pa lahko se obnašaš malo bolj utrgano (to se že itak vsak dan po malem), ampak takrat pa še malo bolj:-))
Jaz imam rada pusta, sine tudi, res pa da ga prvo leto, ko je bil star švoh leto nisem maskirala, itak ni nč zastopu.
MEni so face prebivalci Koelna in Hamburga, ki pustujejo od 26. dec dalje in se RES znajo vživet in zabavat, vsaj večina (povsod je en določen procent tistih, ki pijani obležijo, kjer nanese).
Moj mož pusta ne mara. Pa ne ve povedat, zakaj. Meni so všeč otroci, ki se veselijo mask in odrasli, ki res znajo nekaj narest iz sebe. Ne uno, ko greš in kupiš -ne vem- vampirja, recimo. Ampak da sam nekaj izvirnega spraviš skup. Spomnim se prireditev Svinjska glava v Španovem vrhu s pokojnim Koširjem (od Avsenikov), pa pustne hokejske tekme “bab”, ko so igrale v čevljih in z metlami, ponavadi dva obrata Železarne med sabo, pa “vaganje debeluhov” na Dovjem na debeli četrtek (edini dan v letu, ko je kilaža zaželjena), pa “ploh vlečt” po okoliških vaseh – jaz imam te stvari v zelo zelo lepem spominu in se mi kar malo milo stori, ko je danes “itak vse brez veze”, če nisi prbit ko marela.-
A ja, mi talamo bonbone in sladkarije, jih že zbiram v eno veliiiiiiiiiiiiiiiiiko vrečo in to že od Miklavža dalje :)) Če bo uspelo, bom spekla tudi eno veliko skledo mišk ali flancatov in s temi potem postrežemo maškarce. Smo jih veseli :))))
Pust mi pomeni veliko letanja, da dobimo maske, po soboti in nedelji, ko jih uničijo, izgubijo, se jih naveličajo, umažejo,… pa jovo na novo vse.
Maskiranje, barvanje obrazov, živčni zlom. Še pisat ne znam čitljivo, kaj šele kaj narisat na obraz. Neštetokrat ponavljamo, brišemo podlage, ker kaj spacamo, pikaču se mi je še najbolj posrečil (dve rdeči piki). Najbolj me pa jezi, ker narišem zanič brke, še tega ne znam.
Zdaj že vem, da ne smem negodovat, da moram zgledati zadovoljna s svojimi maškarami, potem so tudi otroci veseli in zadovoljni. To je potem moje plačilo.
Ukinimo pust, kaj pravite?
:-))))))))))))))))))))))))
Zame najhujša dneva v letu sta novoletni večer in pust. Če bi se dalo, bi za ta dva dneva izginila iz obličja.
Pust in maškare sovražim že od nekdaj. Že kot otrok se nisem marala šemiti in bala sem se vseh maškar (tudi tistih ta prijaznih). Prav muka mi je, ko že vsi pišete o pustu, jaz pa o tem tudi razmišljati ne maram.
Pa se moram prisiliti vsako leto, da našemim otroke.