S fantom gradiva hišo, planirala sva vselitev drugo leto. Živela sva vsak pri svojih starših, delala z zmernim tempom hišo, ker sem pa zanosila neplanirano, njegovi starši rečejo naj pridemo k njim v mansardo, ki je zrihtana, brat je prej živel tu, pa se je odselil na svoje. Tašča je nora oseba, hodi za nama, dobimo obisk, pride k nam na vrt, kjer nas vidi,pride zraven, je kot mora. Nič jo ni sram, njej je to normalno. Ko kosimo, sveti zraven. Ko vrtnice obrežemo, je zraven. Nič ne naredimo dobro. Samo jamra, kako jo vse boli, kako ji je dolgčas, jaz jo poslušati več ne morem. Vsak dan pove da je ona lastnik in da ne bom nič po svoje delala , fant se z njo dnevno skrega. Videti jo več ne moreva. V stanovanje nam uletava, sedaj sva zamenjala ključavnice, je znorela, da ne bomo zaklepali pred njo njeno hišo. Uporabljala je moj parfum, kar naenkrat ga je bilo dosti manj, ko jo vprašam, je lagala da ne, potem sva nastavila kamere in videla kako vsako dopoldne vse pregleda. Tast je tiho, podrejen in v svojem svetu, tiho bere časopis ko se mi kregamo. Vedno govori da bo sama v hiši ostala, pa da noben otrok noče biti doma, ma kako bomo doma, če je taka. Skrajno neprilagodljiva na vsako spremembo. Imava majhnega psička, skoz govori da ne mara živali. Pride kakšen maček na parcelo, znori da ji bo vse posral. Čudna do konca. Pogovor ni možen, ona je najboljša, ima pa smolo ker ima dva sinova ki jo ne razumeta. Pa smolo ima ker ima moža ki jo tudi ne razume. Pa snahe tudi ne. Skoz govori dolgčas, dolgčas. V pokoju je od 50 leta, zdolgočasena do konca. Samo sebe vidi, drugi jo ne zanimajo, samo ona ima probleme. Nisem še videla bolj egoistične osebe. Kaj storiti? Bojim se da bom znorela s to žensko, samo še kregamo se doma zaradi nje. Skrbi ne za otroka, ni dobro da sem kot noseča tako živčna.Po drugi strani je najem drag. Sploh ne vem. Zdržala še eno leto ne bom tu. Mož pravi da naj greva v najem, bomo pa počasneje hišo zrihtali. Verjetno je to najbolje.

na začetku zgodbe je bil še fant, na koncu je postal že mož??
Zaradi take “napake” zgodbi ne verjamem…, čeprav je čisto možna.

Predno se odlocita za v najem, probajta se obnasat kot v bloku. Se pravi prides domov si v stanovanju, ko hoces na zrak, gres z avtom/kolesom…brez kleoetanja, kratek pozdrav in to je to. Pa upam da je kljucavnica samo pod vajinimi kljuci. Ko bo enkrat otrok in in se najem bo zaradi resnicno povisanih izdatkov in manj casa bosta imela za delo, napredovanje z deli v hisi se konkretno upocasnilo. Ne samo malo pocasneje. Na izbiro imata torej stisnit zivce in mogoce do poroda ali malo cez dokoncat vsaj za silo hiso, ali konkretno upocasnit v najemu. Tisti ki so za otroka vse dobili se jim sanja ne kok zadeve kostajo in kok pogost moras kupovat. Aja se neki. Gradben material se nenormalno drazi. Zato ne predolgo cakat. Ce imata moznost naredit s kolegi udarniske akcije….

Zivita skupaj, gradita hiso, pricakujeta otroka in sta fant in punca?
Aja, na koncu je moz…???

Druga stvar, hoces pare ili jare?
Bos s tasco v njeni hisi ali bos pocasneje gradila?

V tascini hisi so tascina pravila, vzemi ali pusti. Bos, ne bos. Tu ni jobene dileme, ona dela uslugo tebi in ce bos se naprej v njeni hisi, moras to sprejeti tako.

Ce gres v najem, ves kaksna je cena tega in sama ves, kaj se splaca in kaj ne.

Mi smo od tasce sli v najem za 15 let, preden smo kupili nepremicnino. Ce mene kdo vprasa, se je splacalo in to ful.

Ji lahko reces hvala. Kar moras prenasati je pa cena,ki si jo sposobna ali ne prenest. Prilagajanje in razumevanje je naporno. Kreganje je pa ze znak nizkih osebnih standardov. Ce ne zmoreta bolje da gresta kot da se kregate. Ziveti v kregu je obup. Se bo pa z rojstvom otroka to sigurno stopnjevalo.

Pač tipično. Itak nimaš veliko možnosti.
1) iti v najem
2) se še naprej za vsak drek prepirat
3) sprejeti stvar kot je in mirno potrpeti še to 1 leto. Pa če tašča še tako skače po glavi.

Sedaj je končno prišlo poletje… čim več bodite zunaj, domov se pride samo jest pa spat. Pogovor z taščo na minimumu: torej lep pozdrav in to je to.

Pa pejta v najem,ni vredno živcev. Te bo še kakšna poporodna depresija napadla, da ne boš kej otroku naredila, če si že zdej čist živčna.

Razen…, če si zet. V tem primeru običajno ni problema

Jaz svetujem, da si v novi hiški, za silo uredita en prostor in kopalnico, ter se preselita tja. Tako bosta imela mir, bila na svojem, ter še z gradnjo bosta bolje nadaljevala, ker bosta že tam.

Kot bi opisovala mojo taščo. Midva sva imela komplet opremljeno veliko stanovanje v hiši pri njemu, ampak sva šla na svoje, užaljena je bila do neba, ampak jaz sem vedela da je to edina rešitev. življenje s takimi ljudmi je neznosno, ona v sebi ne vidi problema, je neznosna, moreča. Vidimo se enkrat mesečno, pa je to kot ena mora. Nas čisto iz tira vrže. Ko nerad prideš na obisk .

Tole je pa skoraj textbook borderline oz. mejna osebnostna motnja. Ima to polno “tašč”. Spremenila se ne bo, ni šanse. Edina možnost je, da vidva spremenita situacijo, spokata stran.

Verjetno ima vse pod kontrolo in hkrati ji je 24/7 dolgčas, textbook mejna osebnostna, njej je kreganje in delanje drame život ali drugače povedano, sama je prazna v sebi in se tako hrani z drugimi in s prirejanjem spletk. Najbrž je njen možno se že davno podredil in je kot kuža.

Si v tuji hiši in boš pač morala potrpeti, drugače ne gre. Si pa zapomni svojo taščo, naj ti bo to lekcija – ker boš nekoč tudi ti tašča nekomu, a ni res? In upajmo, da te tvoja snaha ali tvoj zet ne bosta sovražila tako kot ti sovražiš svojo taščo.

Samo stran. Kamorkoli. Uničila ti/vama bo prve trenutke z otrokom, prve mesece, leto. Ko pride otrok (vnuk), postanejo take osebe še hujše, bolj predrzne. Ni vredno, res ne. Ga ni denarja, ki bi poplačal uničene spomine in trenutke, ki bi morali biti lepi. Bosta pač malo šparala (na Bolhi je veliko stvari za dojenčka, recimo) in počasneje zidala.

Verjemi, ko se bo otrok rodil, bo še huje. Ti boš utrujena, polna hormonov, razdražljiva, lovila se bosta z otročkom in se navajala na novo situacijo….. Od začetka je kljub temu, da je lepo, tudi kar naporno in stresno. Imam dva in ne predstavljam si, da bi morala ob tistih težkih začetkih prenašati še kaj takega. Vtikala se bo v vse, delala po svoje, ti vzela otroka in enkrat jo boš zasačila, kako dudo namaka v sladkor, ker potem otrok raje prime in take podobne fore. Znorela boš. Vajin odnos bo trpel, ker bosta oba živčna, otrok bo stalno jokal, ker bo čutil napetost….. Toplo ti svetujem, da gresta. Kot so ti že rekli, ni vredno si pokvariti prvih korakov kot družina, lepih trenutkov z otročkom. Če bosta zaradi tega še več let gradila, pač bosta, a bosta vsaj svobodna in brez vsakodnevnega kreganja. Navsezadnje za vaju in majhnega otročka ne potrebujeta nekega luksuza, garsonjera ali enosobno stanovanjce bo prav dovolj. Druga možnost je pa ta, kot so ti tudi omenili, v hiši na hitro uredita en prostor (kuhinja z dnevno sobo) in kopalnico in ste za silo tam. Ostalo bosta že počasi končala. Ne komplicirajta. Vsako zasilno in majhno bivališče vaju ne bo spravljalo tako ob živce kakor zdajšnja situacija. Spakirajta in pojdita.

V vmesnih dveh minutah sta se že poročila, ok …

Hvala vsem. Raje bomo šli v najem, našli nekaj izven mesta, da bo ceneje, upam da bomo našli najem ker imamo še kužata. Drugače pa ga lahko moja mami vzame. Sedaj me je največja groza, ko bo porodniška, jaz bom doma, to gledati vsak dan bo neznosno. Sedaj se hodim v službo, je lažje. Raje gremo stran preden znorimo. Nisva poročena, jaz mu rečem mož, zame je on moj mož. Zgodba je na žalost resnična, fino bi bilo če ne bi bila, da ne bi bilo tako neznosno vse skupi.
Pravite da v njeni hiši so njena prava. Ja , njena hiša je, ampak kako potem zmorejo živeti otroci in snahe /zeti v hiši staršev, tašče in tastov? V naši ulici je samo naša hiša taka, da bo prazna, ko bova midva odšla. Vsi ostali živijo v mansardi . Saj to je kot večstanovanjska hiša, kot blok, pozdraviš in živiš svoje življenje. Ampak tašča tega ne razume.

res ne razumem ženskic, po toliko prebranih zgodbah, da vedno znova rinete v mansarde. Najbolj beden pa je zadnji odgovor, da je življenje v mansardi kot v bloku. A potem to hiše gradite zato, da boste na koncu kot v bloku? A ni bolje, da greste v štartu v blok, pa ne bo nevarnosti, da se vam prehitro naselijo nadebudne ženskice, ki jih potem vse moti.
Še huje pa je seveda to, da ženskice rabijo zasebnost, dvojno ključavnico in vse to. Obratno pa ne. Odraslim 30+. 50+ letnikom je povsem normalno, da lahko k staršem kadarkoli uletavajo nenajavljeni, jemljejo njihove stvari, pošiljajo otroke dol kadar se jim zljubi.
V tem primeru je v bloku celo veliko več zasebnosti.

Ne, mansarda pri tašči definitivno ni isto kot blok. Ti ne razumeš, ne tašča.

Prišla si v NJENO hišo. Ali plačujeta najemnino? Ne? Torej? Njena hiša, njena pravila. Če vama kaj ni prav, vesta kaj narediti.

Predno se odlocita za v najem, probajta se obnasat kot v bloku. Se pravi prides domov si v stanovanju, ko hoces na zrak, gres z avtom/kolesom…brez kleoetanja, kratek pozdrav in to je to. Pa upam da je kljucavnica samo pod vajinimi kljuci. Ko bo enkrat otrok in in se najem bo zaradi resnicno povisanih izdatkov in manj casa bosta imela za delo, napredovanje z deli v hisi se konkretno upocasnilo. Ne samo malo pocasneje. Na izbiro imata torej stisnit zivce in mogoce do poroda ali malo cez dokoncat vsaj za silo hiso, ali konkretno upocasnit v najemu. Tisti ki so za otroka vse dobili se jim sanja ne kok zadeve kostajo in kok pogost moras kupovat. Aja se neki. Gradben material se nenormalno drazi. Zato ne predolgo cakat. Ce imata moznost naredit s kolegi udarniske akcije….
[/quote]

Kuhinja in kopalnica, drugega nebrabis v nujni sili. Sobe si riktas po zmoznostih. Samo vstran. Ko pride otrok bo se 100x hujse.
Ce pa ne gre hitreje gradnja pa pojdite v najem. Ker bos dobila zivcni zlom ko dlti bo stara komadirala kako previj, kako naj dojis, kako naj das otroka spat, kako ga obleci….

kako začasno?

če je to plan za max eno do dve leti, bi stisnila zobe, dala taščo na ignor in potrpela.
če je bolj dolgo, bi šla v neko garsonjero.

Ti ki stalno odpiraš teme o slovečkih z malimi smokiji, o južnjahih z oslovskimi, o c.i.g.o.t.i.h, pa o migra.cijah, mačotih, lajdrastih mladenkah in seveda o taščah kot najhujšem zlu vesolja, če ne že vseh vesolj. Po mojem si ena, zelooooo zakompleksana, se pravi s strašno slabo samopodobo in predvsem z veeeeeliko preveč časa. Kaj, ko bi se lotila kakšnega dela. Pridobitniškega na primer, da te nam davkoplačevalcem ne bi bi bilo treba več preživljati.

Kaj storiti? Poslušaj moža in pojdita v najem. Denar lahko vedno zaslužiš, zdravja, zj** živcev in porabljenega časa ti v življenju nihče ne bo povrnil.

žal še vedno ne razumem, če ima tašča tako percepcijo, da lahko pride kadar želi, uporablja naše osebne stvari, kako potem drugje to funkcionira? Ker vem da ni tako drugje.Moja prijateljica živi v mansardi v hiši njegovih in nikoli moževi starši niso zlorabili zaupanja, da bi kar prišli notri brez veze. Sama še vedno mislim da so tudi nekatere tašče prilagodljive, strpne, razumevajoče. Ko pridemo k njim, tašča nikoli ne sprejme obiskov. Pri nas je to vedno. Ko nekdo zapelje na vhod, je že zunaj tašča in potem kar z obiski pride notri še ona in se usede. In ji ne moremo dopovedati, da se tako ne dela. Njej je to normalno.Pa ne mi rečt da je tako vsepovsod. Ker nisem česa takega še nikjer videla.

jaz poznam en zelo podoben primer, tašča nora, vsakič ko smo prišli na obisk, je ona prišla ven. Sicer ni prišla kar notri, to je vseeno spoštovala, neko zasebnost so imeli. Ampak ko je prijateljica rodila, je tašča reagirala, kot da je ona njena mami. In je to punčko skoz hotela imeti. Bilo je zelo hudo, potem pa so se zelo skregali, ampak je dojela, vmes je hči zrastla. jaz vedno pravim, raje v garsonjero, kot v veliki mansardi v takih odnosih. svoboda je neprecenljiva vrednota.