Odnosi s sorojenci
Ima kdo od vas slabe odnose s sorojencem ali je celo prekinil stike zaradi nesramnega obnašanja, dajanja v nič, žaljenja, laganja in manipuliranja? Pri meni je tako, da ne morem verjeti, da gre za isto osebo, tako zelo se je z leti spremenila, na negativno, seveda. Popolnoma običajen pogovor je ta oseba pripravljena končati s prepirom ali pa toliko časa provocira, da do prepira pride.
Se najdejo v sorodstvenih in nesrodstvenih sferah. Jaz cenim mir in s takimi odnosev nimam,ker to zame ni vredno naziva odnos.
[/quote]
Imam tako smolo, da sta taki osebi v mojem zivljenju oz. primarni druzini tako mama kot sestra. Oceta sta s taksnimi (res norimi) konflikti, agresijo, napadi besa, devijacijami vseh vrst ze davno spravili v prerani grob jaz pa si ne dovolim greniti zivljenja. Sem se pa zavedla kako zelo pomembni so ljubeci, tvorni in podporni odnosi v druzini in moja otroka sta med seboj taksna kot bi vsi morali biti. Drug drugemu Dar. Hvalezna sem za to moc, da sem jima lahko ustvarila taksne pogoje. Verjetno se tega kako zelo pomembno je take odnose ustvariti in negovati brez teh bolecih desetletnih izkusenj ne bi zavedala.
Tudi jaz ne govorim z bratom že skoraj 10 let. Nimam kaj debatirat z lenuhom in večnim parazitom, ki misli da je najpametnejši na zemeljski obli, zapovrh pa še žali in ponižuje vsakega. Ima se za najboljšega in se norčuje iz vseh ljudi. Medtem, ko sam nima niti končane nobene šole, niti enega dneva delovne dobe. Da ne omenjam, da se obnaša kot da je malo mutast pri več kot 30 letih. Brez mamine pomoči si ne zna niti nove osebne dat delat, ga mora za rokco peljat na upravno enoto. Nima izpita, ker je brezveze. Nima prijateljev, ker je pametnejši od vseh in gre vsem na živce. Skratka edini, ki ga še prenašajo so najini starši.
Tudi jaz, jaz sem prekinila vse stike in ne obžalujem, tudi otroci nimajo težav s tem, pravijo da nimajo bratrancev in sestricen. Z nekaterimi ljudmi se ne da, tudi če so tvoje sestre/bratje in je bolje prekiniti stike in imaš mir . Zoprno je pa to ker s tem družinska srečanja odpadejo, ampak tak to je.
kot da bi brala svojo zgodbo. že celo življenje me ponižuje, žali, on je vsekakor najbolj pameten. pusti ga pa vsaka po par mesecih, dela v proizvodnji in živi pri starši. ampak on je pa najbolj pameten.
do svoje lastne osamosvojitve sem morala živeti z njim, ker sem pač živela doma pri starši. do takrat sem to bila primorana prenašati, sedaj mi tega ni več potrebno in nimam nobenega kontakta z njim.
življenje je prekratko za negativno energijo, če se ji lahko izognemo.