Šla sem v eno izmed vrtnarji, kjer sem kupila rože za na balkon. Mimogrede sem pa še prodajalko na blagajni vprašala, če mogoče ve, kaj je narobe z eno izmed sobnih rastlin, ki se je začela sušiti. Pokazala sem ji sliko posušene rože, ampak ona se temu ni posvetila in dodala, da je ona tu zato, da prodaja, ne pa da svetuje.

Jaz ne bi imela nič proti, če bi bila gneča na blagajni, češ da trenutno nima časa razpravljati o tem, ampak za mano ni bilo nikogar. Imela je časa na pretek, da mi pojasni in pove, kaj bi bilo z rožo lahko narobe. Ne vem, no. Morda se pa res ukvarje le s prodajo, o rastlinah pa nima pojma. Ampak če grem v neko specializirano trgovino, bi pričakovala, da se spoznajo na izdelke, ki jih prodajajo. Kot da bi šla k mesarju, ki ne bi znal ločiti perutnine od govedine. Res se mi zdi trapasto. Ne glede na to, ali se ona res ne spozna na rastline ali pa se ji preprosto ni dalo z mano ukvarjati, je vse skupaj sporno. Kakšen je to odnos do stranke?

Se opravičujem za nekaj napak v besedilu.

Povedala bi ji, da če še misli kaj prodati, se bo morala še kaj drugega naučiti , kot na blagajno klofati. Za začetek nekaj vljudnosti, pa poznavanje področja, v katerem dela.

Mah meni se zdi večina ljudi prav brezobraznih, kjerkoli in povsod. Ne vem, kaj je to z ljudmi, vsi nesramni in nestrpni do drugih, napadalni, žaljivi, vsi nataknjeni.

Arogantnih prodajalcev imaš še in še.

Povedala ti je tako, kot je res. Ona je prodajalka, nasvete boš morala poiskati drugje. Na internetu je tega veliko, brezplačno. Tudi vrtnarije jih imajo, pobrskaj in se dogovori za termin svetovanja.

To je bilo res nesramno od prodajalke.

Podobno se meni redno dogaja v kmetijski trgovini Jarše pri Domžalah. Karkoli vprašam me zabijajo kot najbolj neumnega človeka. In se mi skupaj s kakšno drugo stranko (verjetno poučenim) kmetom smejijo. TAKO je bilo letos ko sem kupovala semenski krompir, zapravila cca40 eur. Pa nisem začetnica vrtnarka.
Sem želela izvedeti kaj imajo na zalogi, ona meni ja kaj pa bi? Ja kaj odpornega… Ja mi nimamo vseh sort veste gospa, me je nsdrla njena kolegica…. Ok, pa se kifeljcarja bi. Joj nimamo, imamo samo kresnika.

Nisem nič komentirala, ampak kolikor vem, je Kresnik tisti pravi kifeljcar.

Podobno kot tebi se mi je zgodilo tudi v gasperlinu. Naduta osabna prodajalka…

neumna pričakovanja. za minimalca bodi vesela da znajo slovensko odgovorit. če ne veš koga se zaposluje po takšnih deovnih mestih svetujem kdaj obisk čez planke – avstrija, nemčija, švica itd. tam ne dela mogoče 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} domačinom takšna dela, ostalo tujci. sploh pa – če je bila nesrna se pritožiš njenemu šefu. kaj imaš le od tega da jaskaš po forumih kaj se ti je zgodilo??

Meni se pa ne zdi, da je bila prodajalka nesramna. Prej si bila nesramna ti, ki si hotela izsiliti zastonj storitev. Ljudje čedalje bolj izkoriščamo tisto “kupec je kralj” in mislimo, da nam morajo prodajalci delati ne vem kakšne usluge, samo da kupimo pri njih.

To je tako, kot bi pri frizerki hotela, da ti spotoma še nohte postriže. Ali pa pri notarju, da ti overi nek dokument (in to overitev plačaš), ker si že ravno tam, bi mu pa pokazala še eno pogodbo in naj še to malo preveri, če je v redu. To se ne dela.

Je pa res mogoče vaša poteza (pre)drzna, primerjava z mesarjem bi bila smiselna, če bi vanjo vkomponirali kazanje slikic na mobitelu, s prodajalko ni bil problem, da je namesto sadike peteršilja, pokazala sadiko origana. Verjetno pa ste daleč od osamljenega primera, na kakšno idejo ste prišli, in tudi to je treba vzeti v poštev. Človek se tu in tam utrudi/naveliča/prenaje, sožalje vašim pričakovanjam!

Na bolj osoren način ti je povedala, da ona nima pojma. Po svoje prav, če ne bi sedaj pisala, da ti je nestrokovna prodajalka prodala kramo, ki ti je ubila rožo.

Precej prodajalcev je tam po sili razmer ne zaradi tega, ker jih dotično delo veseli in si pač služijo svoj kruh. Če ravno nimaš PMS in drugače ne zmoreš, v bodoče ne pričakuj preveč od drugih in čudežno boš prec fejst volje.

Ona je res tam, da prodaja. Zakaj bi nekdo, ki je strokovnjak, delal za blagajno? In zakaj bi se nekdo, ki dela za blagajno, raztrgal? Lahko bi rekla, da ne ve, vendar je prav, da ti je dala vedeti, da ni tam za to, da bi vedela. To je tako kot da bi šla v Mercator in blagajničarke spraševala o izdelkih. Aja nekateri to počnete.

če se delavce plačuje z minimalci ali pa po napotnicah, potem je to logična posledica, da so storitve katastrofalne. dokler je to praksa enega prodajalca, je pač to zoprna štacuna, kamor ne greš. žal je to vse pogostejša praksa večine trgovcev in še več jih bo, ker v bistvu poenoteno slaba storitev jim ne predstavlja konkurence. kot pri vseh drugih kartelnih zadevah mislim, da gre tudi tu za nek tih dogovor. ker če bo začel eden štrleti kot dober, bodo morali drugi vleči vzgled. to pa podraži storitev in zmanjša profit. simpl kot pasulje

Hodim v Kmetijsko zadrugo v Jarše in k Gašperlinu. Vedno je bilo vse OK in prav nobenih nadutih ošabnih prodajalcev ni bilo…nikoli

Je pa res mogoče vaša poteza (pre)drzna, primerjava z mesarjem bi bila smiselna, če bi vanjo vkomponirali kazanje slikic na mobitelu, s prodajalko ni bil problem, da je namesto sadike peteršilja, pokazala sadiko origana. Verjetno pa ste daleč od osamljenega primera, na kakšno idejo ste prišli, in tudi to je treba vzeti v poštev. Človek se tu in tam utrudi/naveliča/prenaje, sožalje vašim pričakovanjam!
[/quote]
Podpis. In res je vse glede plač, odnosov, dolžnosti. V primeru, da bi te zavedla, bi nastal še večji problem. Sama si kriva za svojo žalost.

Seznani o tem poslovodjo – ali jih ponovno obišči in opiši situacijo ali pa napiši pismo. To je edina stvar, ki jo lahko narediš. Če bi jaz imela vrtnarijo, bi želela, da vem kateri delavec svoje delo opravlja kvalitetno in kateri ne – in ta ženska ga ne. Če bo težava glede zaposlitve, pa bo vedel, katera bo šla prva stran. To namreč ni nikakršen odnos, pa četudi dela za minimalno plačo.

Če je prodajalka v vrtnariji, še ni mus da do potankosti pozna vsako rastlino. Delodajalec jo nauči osnove o rastlinah in blagajno. Služb ni, oseba sprejme delo da preživi, kar pa še ne pomeni da znanstvenik za rastline. .. Poglej na internet in se informiraj o tvoji rastlini… Meni se tudi zdi smešno, delam v trgovini z oblačili in sem prodajalka, ne šivilja, in stranke potem tisoč in eno vprašanje kakšen material je, kolko se raztegne, skrči, kako se pere. Poiščem listek na oblačilu in preberem, nisem šivilja in se ne spuščam v to.

Odslej bom še bolj cenila “mojega” cvetličarja, ki z veseljem svetuje, usmerja, pove kakšen trik… In to brezplačno, z nasmehom na obrazu… 💜
Ko sem v Mercatorju kupila neke vrste draceno, pa je na spletu nisem našla, je sam predlagal, da jo pofotkam, pa bo pogledal. Vendar je ravno v tistem času prišla korona, pa so bili zaprti, nato je šla pa še Gardenija v stečaj… In ko sem šla zadnjič mimo, sem videla, da je gospod odprl svoj s.p., in da dela tako kot prej, še postavitev ima praktično enako… Sem ga šla pozdravit in se najavila, da pridem kmalu… Pa vsaj iz ene (tuje) izkušnje vem, da tudi do ostalih ni kaj prida drugačen – ko je šel moj dragi po sivko, mu je postregel s ful nasveti, kaj in kako, potem mu je pa še glede fikusa brez zadržkov dal par nasvetov (pa ni vedel, da je moj partner, nikoli nisva skupaj prišla).

Z zgodbo o vodovodarju pa sploh ne bom začela… 😁

mah meni je že v lekarni dala vedet, da nima pojma in je gledala na net, potem sva skupaj gledali na net preko mojega telefona itd..Samo v lekarni mora bit farmacevt – ali tehnik ali magister, v vrtnariji pa možno, da je res samo prodajalka in nima pojma o rožah, samo kasira..

Če si tisto rožo kupila pri njih, je bila nesramna, če si pa želela brezplačen nasvet, pa si bila izven linije ti.

Sama hodim v Gašperlina in v Antolina in nikoli ene slabe izkušnje, pustim kar nekaj denarja tam v vseh sezonah. Sem pa do prodajalk prijazna, saj sem tudi sama delala z ljudmi in vem da se vsak dan nate userje kar nekaj strank.

Tipičen kretinizem. Od ‘malega’ človeka pričakuješ maksimum in še več, vladi pa skozi čez prste gledamo. Že pri osnovah. Ljudje kot si ti ste velike budale. Po tvoji logiki bi moral jaz kot mehanik na podlagi slike na telefonu ocenit škodo in zasnovat popravilo. Ker si stranka zasluži vse in še več. Vprašanje kakšen odnos je stranka imela. Jaz kar vidim staro babico, ki menca, bi vprašala ne bi. In končno vpraša, pa v jok, ker ni bilo odgovora kot hoče. Naporne babe, meni je enkrat ena za prevleke v avtu težila, jaz sem mehanik, ne notranji oblikovalec. Če je take vrste, je jokala celi teden, da nisem svetoval pri barvah in odpornosti na sonce. Si zaslužim prijavo?

Znanka dela v vrtnariji. Prodaja zunanje rastline in o njih ve veliko. Sva se pa ravno zadnjič pogovarjali in mi je rekla da o sobnih rastlinah pa pojma nima.

Če ti je to povedala neprijazno – no to pa ni prav.

Ja, ampak to ni bila cvetličarna, ampak vrtnarija, kjer bi pričakoval, da osebje neke osnove pozna o rastlinah in da zna dati kak nasvet.

Prideš notri pa rečeš, bi eno rastlino za pisarno, nezahtevno, ki je ne moti malo manj svetlobe, prepih, pa da se kdaj jo pozabi zaliti, pa da ne zgleda tako ogabno kot replike wulwa, pa pričakuješ, da ti bodo našli kakšno ki ustreza zahtevam ali pa povedlai, da take rastline pač nimajo.

Saj tudi v fotografski trgovini pričakujem, da ti znajo kak nasvet podati, še zlasti če kaj sicer kupuješ pri njih.

Avtorica to kar si doživela je običajna praksa vseh, ki delajo z ljudmi. Ne samo prodajalcev, tudi drug kader, ki bi moral znati ohranjati nek nivo komunikacije tega ne zmore. Zakaj? Ker tega ni bilo nikoli v naši kulturi, seveda je globje na jugu še slabše. Že pred vladavino KPJ je bil slovenski kmet klen, ponosen in podobne flauze. To pomeni, da se klanjal samo tisti gospodi, ki mu je lahko škodovala. Drugi pa naj sami skrbijo zase. Vljudnost, manire, da o uglajenosti ne govorim so bile v domeni kot so že takrat govorili poženščenih in mlahavih zahodnjakov. Mi, Kranjci smo pa raje pljunili in nekaj zagodrnjali pred vsakim, ki se ga nismo bali. Včasih se mi zdi, da smo se prav ponašali s slabimi manirami, kot posebno odliko značaja.
Vse je namreč v organizaciji izobraževanja že zaposlenih. Ta je pri nas brez izjeme, če sploh je, neustrezna in še ta je slaba.
Nihče tistih, ki so na teh izpostavljenih mestih ne uči kako se pravilno komunicira. Ker gre večinoma za ljudi iz več kot skromnih razmer je jasno, da tega tudi doma niso mogli dobiti.
Skoraj vsega se da priučiti, vljudnega obnašanja pa sploh. Pa ne mislim na kakšno bližnjevzhodno osladno vsiljevanje trgovcev. Ne, zgolj vljudno, to bi zadostovalo.

men v hoferu zacne racunat posebej artikle ne pa vse skupaj….vprasas zakaj posebej pa ti odgovori”zato pac”…in mu reces kako zato pac , pol zacne kot ne boste vi meni govorili kako in kaj..in podobne bedarije….gneca itak na blagajni ampak taksno primitivno obnasanje te kar preseneca…seveda od zunaj ugotovim da je kaksen evro prevec racunal eh…itak brezveze hodit nazaj….
na koncu so oni itak heroji ki delajo v casu korone,stranke pa so neumen folk …