Vsak mesec moji hčerki, 24 let stari, plačujem 400 eur preživnine. Ni mi problem, ampak se mi zdi, da ji je ta denar ena velika potuha. Že eno leto piše diplomo, delala ni nič skozi celoten študij (faks je eden manj zahtevnih), preprosto nima ne želje, ne volje, da bi bila bolj samostojna. Dneve prespi, se skuha ne, da bi pomagala mami pri pospravljanju, ji na pamet ne pride. Sam sem delaven in uspešen, pri hčerki pa smo očitno naredili napako, jo preveč razvadili. Z njo smo se že večkrat pogovorili (jaz in njena mama), jo spodbujali, da si najde nekaj, kar bi z veseljem počela. Skratka, punca je v najlepših letih življenja, pa ji je vseeno za vse. Pravi, da bo že. Imate kakšen nasvet. Kakšni so kaj vaši študentje?

Nisem ločena, živimo v urejeni ljubeči družini pa 20 letniku ne dajem 400 eur. Zakaj že?
Toplo ima. Hrano tudi. Karto za avtobus ima, kolo ima, pralni stroj je na razpolago, prašek tudi, avto dobi, sesalec je na razpolago, ko je na faksu dobi 150eur mesečno za hrano čez dan. Ostalo si bo pa že sam priskrbel, če bo hotel. Ne spomnim se, kdaj mi je nazadnje rekel za 20 eur.

Poglej si mene, kako pa jaz “funkcioniram” in si pri svojih 26. sebe ne roedstavljam preživljati – Evo ti opis mojega mentalnega stanja:
—————
Prvič sem se “zdravila” že pri 15. letih, ko sem se obsedeno ukvarjala s šolo vsa leta od ene 7. do 9. razreda, da sem se v 9. ukvarjala s šolo praktično da ne po cele dneve in še po pol noči, konstantno sem bila nenaspana, dokler nisem začela pozimi kar naenkrat pisati dvojno, trojno čez besede, zavijati črke, skratka nisem bila več sposobna normalno pisat. Spomladi sem pristala na psihiatriji v pediatrični bolnici, kjer sem ostala 3 mesece in kjer so mi “diagnosticirali” obsesivno-kompulzivno motnjo in socialno fobijo in me začeli šopati z “zdravili”, Zoloftom (antidepresiv) in Risperdalom (antipsihotik). K pedopsihiatrinji sem hodila več kot tri leta in pol. Tablete sem jemala od 15 do 17. leta, Risperdal cca 2 leti in Zoloft 2,5 let, ki sta bila popolnoma brez učinka, ker sem bila še zmeraj obsedena s šolo še ene celi 2 leti in četrt, skoz mojo celo takrat srednjo poklicno šolo.

Vsa leta sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugega folka in jih zalezovala. Pri 22. letih pa sem se znašla drugič v umobolnici, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Prvo noč sem prespala na zaprtem oddelku, naslednji dan pa sem odšla na odprti oddelek. Na psihiatriji, kjer so mi “diagnosticirali” še shizoidno osebnostno motnjo, sem ostala 6 tednov, ker pa moja tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod (Hrastovec, Dutovlje), če ne bi bila pridna, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat strpali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi slej ko prej že kar dali vlogo za premestitev v socialnovarstveni zavod. Kot sem dojela, pa iz takih zavodov ne moreš prostovoljno izstopiti oz. tam ostanejo tudi doživljenjsko.

Drug folk, ki se po tujini vlači, sem začela DOJEMATI KOT NADLJUDI, ker je zame nedojemljivo in nepredstavljivo, da bi se vlačila po tujini. Kot nadljudi dojemam že samo tisti folk, ki se vlači do slovenskega morja ali pa že samo po drugih koncih slovenije, kaj šele če se vlačijo stotine kilometrov daleč v tujino … Kaj šele, če letijo z letali tisoče kilometrov daleč v tujine, KER TO SO ZAME PTIČJI LJUDJE, KI IMAJO KRILA, DA LAHKO LETIJO, ALI PA IMAJO NADNARAVNE SPOSOBNOSTI, DA SE LAHKO TELEPORTIRAJO NA DRUGE KONCE EVROPE OZ. SVETA. ZATO KER SAMA NIMAM KRIL, DA BI LAHKO LETELA, IN NIMAM NEKIH NADNARAVNIH SPOSOBNOSTI, S KATERIMI BI SE LAHKO NA DRUGE KONCE EVROPE OZ. SVETA TELEPORTIRALA OZ. PRESLIKOVALA!!!

Zaradi antipsihotika (olanzapina) sem se v treh mesecih zredila za 10 do 12 kil ter spala po 16 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred dvema letoma, ko sem takoj naslednji dan nehala jemati še druge tablete (antidepresive), od takrat naprej pa že skoraj tri leta živim v svojem svetu, sem totalno brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati z drugim folkom skupaj, pri svojih 26. letih nisem opravljala niti študentskega dela, zaključeno imam samo višjo šolo in nimam niti v sanjah niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza ter me že 10 let ni bilo na dopustu in od tega v lajfu nisem bila niti še na Hrvaškem!!!

Že skoraj 3 leta, kar sem doma, si neredno umivam zobe, ker sem si jih potem, ko sem prišla domov, ponovno začela umivati po 30-50 minut (sedaj po 20 minut). Že od decembra 2018 si konstantno ne umivam vsak dan zob (enkrat na 2-3 dni), tako da imam že od januarja/februarja 2019 vse dlesni vnete, od novembra/decembra 2019 pa mi počasi vse bolj odstopajo od zob!! Poleg tega sem se do oktobra 2020 vsaj 1 do 1,5 leta napajala s 3 litri vode dnevno, in sem šele oktobra zmanjšala naprej za pol litra (ker sem dojela, da je to baje daleč preveč), potem pa postoma do novembra po 1-2 deci do 2 litrov vode dnevno, ker sem bila tako z napajanjem z vodo obsedena.

VSE LJUDI DOJEMAM ZA SOVRAŽNIKE, KER ME LAHKO KDORKOLI SPRAVI V ZAPOR. V svoji glavi se ukvarjam s tem, da bi mogla osebno nadlegovati drug folk in vdirati v bajte (kar vse po vrsti, bi hodila od ene bajte do druge) in se dobesedno vsilila v življenja drugega folka, ampak to kot pasivna opazovalka, da bi jih spremljala znotraj hiš ali zunaj hiš skozi okna in jim sledila!! Potem bi morala krasti po trgovinah (kar sem kradla že od 18. do 19. leta 6-8 krat) in drugmu folku (jih napadati sredi ceste za dnar, telefone, kolesa)!! Motiti bi morala tujo posest in vsaj praskati s ključi če ne kar razbijati avtomobile in uničevati zelenjavo po vrtovih … Potem bi mogla iti v podjetja ovirati delovne procese, posegati v osebni prostor drugega folka, tako da bi se jih dobesedno dotikala ter vdirati v njihovo zasebnost z nastavljanjem kamer in prisluškovalnih naprav v bajte in stanovanja, neupravičeno slikovno snemati (slikati/snemati folk in jih objavljati brez dovoljenja), krasti identitete (ustvarjati profile/mejle pod imeni drugega folka oz. pod imeni podjetij in jim dobro ime uničevati) in avtorske pravice ter zlorabljati osebne podatke (javno objavljati brez dovoljenja) itd. Itd. …

za začetek naj svoji materi začne svoje stroške pokrivat. ker temu je preživnina namenjena, ne pa za pijačke in ostali luksuz.

Tudi jaz sem bila vcasih taka kot ta tvoja hcera, edino za razliko, da sem delala preko studenta in sluzila, oce pa mi je dajal cca 250 eur prezivnine.
Tvoja prezivnina je zelo visoka za nekoga ko je doma in ne porabi za hrano in studentsko stanovanje itd. Mogoce ji zmanjsaj ali naj ji vzame mama ene 200 eur stram ter shrani za kasneje ko bo rabila.
Samo ideja.
Drugace se bo pa ze nasla, probajta jo cim bolj vzpodbujat in da si najde sluzbo, ki jo bo veselila. Mogoce lahko gre tudi kaj delat preko studenta da vidi kako je.

Definitivno si preberi tudi odgovor Obsedene, ker mislim, da tudi tvoja hči rabi pomoč. Po drugi strani, ima tvoja hči prav. Mlada je še, bo že. Po 26.letu naj se znajde sama, (oz. ko ne bo imela več statusa) in prispeva za stroške in hrano, ter pomaga pri gospodinjstvu. Pogovorite se takrat o tem, določite posledice, če se dogovora ne bo držala in bodita z njeno mamo dosledna kar se izvrševanja posledic tiče. Izhajam iz sebe, premišljujem o tem, kaj bi meni pomagalo takrat, ko sem bila nekje v njenih letih, da ne bi zavozila življenja kot sem ga. Pa sicer za to ne krivim staršev, bi mi pa opisani ukrepi pomagali. Srečno.

Kaj resno misliš, da teh hčerka vidi teh 400 evrov? To gre tastari za cigarete.

evo lastna izkušnja
mam 29 let, po srednji šoli sem cca 2 leti glumiu po Lj, študiral itak nič (doma govoril da ja pa ja)…… tm ko sem meu cca 23 let, sta me stara doma skorej delozirala =) Uglavnem, danes sem jim nekako hvaležen….. od takrat sem si našel službo, ki sicer ni sanjska….. ampak je uredu….. ob delu sem se vpisal na fax, ki ga končujem….. Kupil sem starejšo hišo, začel z obnavljanjem in če bo vse prav, bo drugo leto diploma in vselitev…. 2 žurke =)….. tko da vse super, edin avto je v pizdi, ga skorej rajš moji “zmaknem” k pa se vozim s svojim =) …. je pa res, da če me ne bi skor vn vrgla, tega danes ne bi blo =)
Tko da ja, moj nasvet, stopnjujte z strogostjo….. na nekem nivoju se po prijela……. Meni se je….

Pff, naša si pri 22ih sama plačuje študent, telefon, hrano. V glavnem vse. Zraven opravlja študentsko delo.
Rekli smo, da ji bomo plačevali mi dokler študira, ma ni želela. Pa tudi doma pomaga, naredi vse kot ne treba.

400 evrov za polnoletno in odraslo osebi, ki bi si pri teh letih lahko že sama služila denar? Ukinit finančno podporo in naj se že enkrat sama postavi na svoje noge. V njenih letih ( v absolventsekm času) sem imel na vojo dve izbiri: ali v roku končati študij ali pa si poiskati delo in prispevati svoj delež v skupno gospodinjstvo … Cenejšega hotela ne bo nikoli imela.

Ultimat ji dajte. Dostudira naj ali pa pipco zapreš. V zivljenju je pač tako, če hočeš denar morajo biti rezultati, tud ko bo enkrat v službi, če ne bo rezultatov ne bo dolgo na plačilni listi. Prej to spozna bolje bo. Imava tudi študenta vendar gre vse kot je treba po planu. On ve, da ga bova finančno podpirala (stanovanje, vsi stroški, žepnina) ampak zahteva rezultate.

Tudi mene so podpirali do 26 s 400eu zepnine (+imela sem zoisovo štipendijo), pa še kasneje po potrebi dokler mi ni lastna firma zalaufala. Imela sem sicer tezak fax, delala sem študentska dela bolj zaradi veselja in izkušenj kadar se mi je ljubilo. Danes imam uspešno firmo in bom tudi svoje otroke podpirala po lastnih močeh saj vem koliko lažje je zlesti na zeleno vejo, če ti nekdo pridrzi lestev 😉

Jaz sem moji študentki dajala okrog 30 na teden,posebej pa plačala dom in bus,delala ni,ker je bil fax težek.Pri 24 zaposlena z magisterijem.Ne pretiravat z denarjem.Jaz bi ji lahko dala, a sem ravnala premišljeno.

Sama sem studentka, nikoli nisem imela studentskega dela in ga v casu studija ne mislim imeti. Osebno sem proti dijaskemu/studentskemu delu. Kdor hoce sluzbo, naj gre v sluzbo. Kdor hoce izobrazbo, naj gre v solo. Razumem situacijo, ko si dijak/student ne more privosciti “stroskov” studija. Za to bi morala drzava poskrbeti pa vem kje je nasa drzava. Kakorkoli, nic ni narobe s tvojo studentko. Povsem normalna je. Si mogoce studiral, da je imela plan vzeti absolvent in potovati? Zivi se zadnja (zaradi covida niti ne toliko) svobodna leta. Delala bo do katerega leta? 65? Vec? In zdaj naj si vzame zadnja leta kot studentka, brez obveze in jih zapravi za neko studentsko delo?
Tako kot si napisal, nic ji ne manjka, torej, zakaj ze bi mogla iti v sluzbo?
Verjemi, da se zaveda, da bo nekega dne mogla iti v sluzbo. Ve, da dolgo ne bo vec mogla odlasati. Zato ji pusti se to zadnjo leto ali dve svobode, ker potem bo itak, tako kot vsi ostali, postala suzenj kapitalizma

Mogoče se motim, ampak jaz sem razumela, kot da sta starša ločena in ji oče plačuje 400 evrov preživnine. Če je tako, potem je verjetno sodišče določilo takšno preživnino in jo je oče dolžan plačevati do konca študija oz do dopolnjenega 26 leta starosti.

Država ne more poskrbellti za mladega odraslega, saj ga ni ona rodila. Zakon je jasen dokler se redno šola, so ga starši dolžni preživljati – višina preživnine pa je tudi zakonsko določena. Škoda je samo to da ubogi študenti/dijaki ne poznajo svojih pravic in hodijo opravljat študentsko delo namesto da bi doštudirali.
No, imaš pa tudi primerke kot je komentatorka zgoraj. Starši ji niso privoščili potovanj, pa je punca začela potovat v glavi in je samo še za psihiatrijo. Ja hudič je, vsak heteroseksualc lahko rodi, 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa ni zmožnih skrbet za to kar so spravili na svet.

Naj uživa dokler lahko. Tudi če začne delat pri 28 letih ne bo tako slabo. Samo za izgled mora poskrbet, tako da dobi premožnega tipa. Pol bo vse ok.
brezveze stresirat žensko v svojih najboljših letih.

Tudi meni se zdi prav, da se otroke podpira, seveda če odgovorno živijo. Podobno je bilo pri nas. Vsak mesec je šlo z žepnino vred vsaj 400 eur zanj. Tudi težak faks, delal je bolj iz veselja in za pridobivanje izkušenj, ne zaradi nuje. Zoisovo štipendijo in zaslužek je dajal na stran. Pogoj pa je bil reden študij, pa tudi kakšno delo doma.
Zdaj ima dobro službo, lepe spomine na leta študija, zna ceniti, da smo ga podpirali. Z možem nama nič ne manjka, velikokrat naju razveseli s kakšno pozornostjo.

Mlade punce so pač take, glej, ni lahko imeti razvajenega otroka. Problem nastane, ko spoznaš, da ne gre za posameznika, ampak za celo generacijo lenuhov!

Z mamo se dogovorita, da gre preživnina na račun (s katerega ne sme dvigovat), ne za zapravljanje.

Obsedena, hvala za zgodbo.

Pri teh letih sem že bila samostojna in pridno hodila v službo.

Ne morem in ne znam živet na račun drugih, zato sem po končali šoli se pridno zaposlila in šla od doma. In kaj sem sedaj.

Pozdravi se ! Vse dobro pikica.

eni ne razumete koncepta preživnine. To ni stvar lastne volje, to je določeno s strani sodišča – glede na dohodek starša, ki zanjo ne skrbi. To, kako porabi ta denar je pa stvar dogovora med njo in mamo.

400 € pri 24 letih. Pa to je ko socialna podpora. Ja pajade. Nateraj delat, ko bo lačna, bo že študirala kaj bo počela.