Oče in mama oba akademika, oba depresivna, ustvarila skoraj nič, večinoma slabovoljna in zdirčna.
Jaz sicer izobražena, bolj ali manj sama skozi življenje, ustvarila nič, imam nikogar.
V tem času smo se med seboj že hudo najedli drug drugega, smo vsak v svoji sobi, če se srečamo kje v hiši, si kaj mrmramo, kuha nihče, pospravlja nihče, za gospodinjsko pomočnico sploh slišati nočeta, tako jaz za silo uredim bivalne prostore.
Kaj je z nami narobe?

Ste pac boemi.

Bo treba vsaj malo stopit na realna tla, vsaj z eno nogo se dotaknit tal, da dobite stik s svetom.

Ste pac boemi.

Bo treba vsaj malo stopit na realna tla, vsaj z eno nogo se dotaknit tal, da dobite stik s svetom.
[/quote]

Nisem boem, še kako se zavedam vsega skupaj. Oditi bi morala, pa sem ostala zaradi babice, sedaj je ni več in bo potrebno narediti ta korak in pustiti starša tukaj. Dvomim, da je njiju moč prizemljiti, tudi ko se jima bo streha usula na glavo bosta po mojem šla pa v klet živet.

Kaj je narobe z vami? Preveč ste študirali in hkrati nič delali, da bi lahko zaslužili. Po drugi strani pa poznam enega tipa, ki je komaj naredil 3-letno poklicno šolo, danes se pa valja v denarju. Z ekipo izvaja prenove kopalnic, zasluži bajno, pa že zdaj je zaseden do novega leta!

V naslovu

Nisem boem, še kako se zavedam vsega skupaj. Oditi bi morala, pa sem ostala zaradi babice, sedaj je ni več in bo potrebno narediti ta korak in pustiti starša tukaj. Dvomim, da je njiju moč prizemljiti, tudi ko se jima bo streha usula na glavo bosta po mojem šla pa v klet živet.
[/quote]

Imam enega takega doma, ampak on ve, kaj je z njim in pravi, da sem jaz njegovo sidro, da ne odplava in se ne izgubi.
Sem ga sprejela takega, kot je, on se pa tudi zaveda, kaksen je in se vsaj malo prilagodi, da funkcioniramo.

Kako bos ti spravila starsa do stika z realnostjo, pa ti ne znam svetovat.
Mislim pa, da ko taki ljudje enkrat dijamejo, da morajo kaj sami, to potem tudi naredijo.

Nisem boem, še kako se zavedam vsega skupaj. Oditi bi morala, pa sem ostala zaradi babice, sedaj je ni več in bo potrebno narediti ta korak in pustiti starša tukaj. Dvomim, da je njiju moč prizemljiti, tudi ko se jima bo streha usula na glavo bosta po mojem šla pa v klet živet.
[/quote]
In kaj čakaš še doma, sprint na svoje.
Boemi so ja, lenobe po domače, takim se še hoditi ne da, cele dneve poležavajo na enem in istem mestu, okrog njih sam drek in smrad.
Če imaš še kaj moči zbriši, njim ne moreš pomagati, taki se z lenobo že rodijo in ostanejo leni do smrti. Vkolikor imajo kakšnega oskrbovalca potegnejo v starost v nasprotnem je življenje krajše. Dobesedno, od lenobe umrejo.
Oh, ni ji prav malo, povsod je kakšen, še v delovni familiji se najde kakšen posameznik. Taki se med seboj družijo in večinoma so samski, v slučaju nastale družine je eno samo trpljenje še posebej za otroke.
Pot pod noge, čimprej.

Pišeš, da živite v hiši. Kdo je ustvaril hišo?
Ampak ponavadi je tako, da akademiki živijo bolj v glavi, neakademiki pa na trdnih tleh. Obojega pač ne morete imeti. Saj tudi Tesla, Einstein in jaz nismo ustvarili kaj dosti v tvojem smislu besede.

Starši vendar, v rani mladosti, zdaj pa zasluženo počivajo in uživajo na veliko.
Ne nori, saj pravi mladenka, da se jim vse sesuva na glavo.

tako je, kajne?
Tvoja starša dva lenuha, kao akademika…ma,daj no, kakšna akademika. Dva stara hipija, nekoristna člana družbe.
Ti greš za njima, na nek način ti ta stil kar paše. Če pa ti res ne, (sicer malo dvomim ), lepo s svojo diplomo najdi dobro službico(ali manj dobro), pusti stara dva živet v stilu, ki ga ljubita in začni kje drugje na svoje stroške.
Aja, to pa ne gre? Moraš pospravljat za njima:):):):)
Ne jamraj, še hvališ se na nek način, da ti ni treba nič delat, rit pa polna. –pospraviti svinjarijo ni tako delo, kot ga bi ti rada opisala—

Recimo, da bom spregledala to (ponavljajočo se) provokacijo na račun intelektualcev, ki jim vsi zavidajo predvsem – lenobo in neustvarjalnost ;)).

—

V primeru, da je vsaj zrno resnice v napisanem pa tole:
No, starša ravno neka huda hipija nista, ker ti so se vsaj znali zabavati… Po napisanem sodeč, bi rekla, da sta (in posledično ste) predvsem odtujeni drug od drugega. Odtujenost ni, da vsak rabi svoj mir/prostor, odtujenost je pomanjkanje socialnih veščin, emocionalne inteligence in (asertivne) komunikacije. Če ti ni več do tega, da bi bila cimra s svojimi starši, se odseli. Ali imata kaj skuhano, pospravljeno ipd., bo potem njuna stvar, se bosta že znašla (sta se tudi pred tvojim rojstvom). To tako ali tako bolj moti tebe, kakor njiju.

Z drugimi besedami: nehaj urejati njuno življenje (in skozi to vaš odnos) in začni živeti svoje lastno – ločeno – življenje. Potem boš tudi lažje sprejela, da ljudi ne moreš spreminjati (nič ne kaže, da onadva čutita potrebo po spremembi). Del tega prehoda bo tudi to, da preboliš, da ti nista znala biti starša, ko si to potrebovala in na način, kot si to potrebovala.

Iluzorno je pričakovati, da boste kdaj povezana družina, ne glede na to, kako zelo se TI trudiš/si to želiš. Nismo si vsi „pisani na kožo“, problem je v pričakovanju, da bi moralo biti drugače. In zaradi tega pričakovanja v resnici trpiš. Staršev si nisi izbrala, so ti bili dani, lahko pa izbiraš, kakšen odnos boš imela z njimi. Tudi to (prevzemanje odgovornosti zase nase) je del odraščanja in osamosvajanja. (Razmisli tudi o svoji notranji motivaciji: ne dolguješ jim, da bi bila njihova dekla do konca življenja. In morda niso oni tisti, ki to pričakujejo/potrebujejo od tebe, temveč si predvsem ti poskušaš „prislužiti“ njihovo ljubezen in občutek sprejetosti, pripoznanja. Če je tako: 1) to se nikoli ne bo zgodilo in 2) to je zelo izkrivljen vzorec (čeprav povsem razumljiv v takih okoliščinah), ki ti zna zelo škoditi tudi v prihodnje, v ljubezenskih odnosih ali ko/če boš sama imela otroke.)

Jp, izobrazenci so vedno ogrozena vrsta, cim se v drzavi zacne enoumje.
Bili so ogrozeni pod fasisti, pod komunisti in zdaj spet pod mesanico obojega.
Sinfat, v nic dajat, zalit, omalovazevat.
Nic nista ustvarila? Ker dosezki so samo v denarju al kako?
Imam v druzini in poznam dosti takih, kot sta ” tvoja starsa”. Garajo kot norci. Svoje raziskovalno delo, objavljanje clankov ( daj objavi en sam clanek v znanstveni reviji, pa da te vidimo) , profesura, delo s studenti, mentorstva, navezovanje stikov s tujino, spremljanje literature, konference, simpoziji, pisanje recenzij, ocen…to gre v nedogled. Dan ima premalo ur in ja, verjamem da za pucanje ostaja malo casa.

Od kod pa ti ideja, da sta profesorja, raziskovalca, mentorja………

Pa če že velja vse to oz. sta vse to, je potem rešitev najeta sila za pucanje, ali je to pretežko organizirati takim hudim umom?

Tukaj gre za nedojemanje realnosti in sveta okoli njiju. Rešitev, pusti pri miru in se odseli.

Od kod pa ti ideja, da sta profesorja, raziskovalca, mentorja………

Pa če že velja vse to oz. sta vse to, je potem rešitev najeta sila za pucanje, ali je to pretežko organizirati takim hudim umom?

Tukaj gre za nedojemanje realnosti in sveta okoli njiju. Rešitev, pusti pri miru in se odseli.
[/quote]

A ti ves, kaj je akademik? Poguglej si, da mogoce dojames, da je za kaj takega potrebno kar nekaj dela in ne pade z neba. In realnost ni samo pucanje, pucanje je stvar prioritet, njima pac to ni. Glede odselitve se pa strinjam, ziveti s takimi ljudmi je dejansko tezko, ce nisi v teh sferah.

A ti ves, kaj je akademik? Poguglej si, da mogoce dojames, da je za kaj takega potrebno kar nekaj dela in ne pade z neba. In realnost ni samo pucanje, pucanje je stvar prioritet, njima pac to ni. Glede odselitve se pa strinjam, ziveti s takimi ljudmi je dejansko tezko, ce nisi v teh sferah.
[/quote]

Ja vem, oče je član SAZU in mogoče bom tudi jaz kdaj.
In ni težko živeti z akademiki, težko je živeti z ljudmi, ki se ne zavedajo obstoja sveta okoli njih.

Ja vem, oče je član SAZU in mogoče bom tudi jaz kdaj.
In ni težko živeti z akademiki, težko je živeti z ljudmi, ki se ne zavedajo obstoja sveta okoli njih.
[/quote]

Je res. Zmotilo me je tisto , da “nista nic ustvarila”, kar pac ne more biti realno. Kot sem rekla, pa poblizje poznam dovolj podobnih ljudi, da se zavedam, da znajo biti za okolico naporni.

Je res. Zmotilo me je tisto , da “nista nic ustvarila”, kar pac ne more biti realno. Kot sem rekla, pa poblizje poznam dovolj podobnih ljudi, da se zavedam, da znajo biti za okolico naporni.
[/quote]

Zame je dovolj, da poznam zgodovinske osebnosti kot so Mozart, Tesla, Marie Cure……. predvsem so bili sami sebi največje breme in če gledaš iz vidika, samo 1 je življenje, je potemtakem imel več od življenja vsak običajen zemljan, kot pa ti geniji oz. akademiki.
Jebeš doprinos družbi, če je tvoj oseben lajf katastrofa in spravljaš ljudi okoli sebe v nesrečo.

Ne poznam podrobnosti… Glede na napisano lahko rečem le to, da boš morala dvigniti sidro in jadra. Narediti to kar veš da moraš narediti za sebe.
Starša ne moreš spremeniti. Oba sta akademika, verjetno oba izredno močan ego.

Nekaj je šlo narobe pri prenosu vzorca iz tvoje babice na enega tvojih staršev. Dobesedno vzeta matra, ki jo starši tako radi podajajo otrokom: ” Uči se, da ti ne bo potrebno delati, kot meni.”
Fizično delo se še vedno smatra kot kot manj inteligentno in za manj inteligentne, seveda pa tisti s kančkom inteligence ve, da je fizično delo nujno potrebno za obstoj civilizacije in za napredek.

Zidanje, šraufanje, živinoreja, poljedelstvo, to je slovenska dodana vrednost. Kakšna akademija lepo te prosim, kje pa misliš da živiš, kdo bo pa to nedelo plačeval?

Zame je dovolj, da poznam zgodovinske osebnosti kot so Mozart, Tesla, Marie Cure……. predvsem so bili sami sebi največje breme in če gledaš iz vidika, samo 1 je življenje, je potemtakem imel več od življenja vsak običajen zemljan, kot pa ti geniji oz. akademiki.
Jebeš doprinos družbi, če je tvoj oseben lajf katastrofa in spravljaš ljudi okoli sebe v nesrečo.
[/quote]

Jah lej, tudi taki morajo bit. Mas en konec spektra (nasilniki, pijanci,kockarji, zvodniki itd) in imas drugega (geniji ,umetniki,duhovni ljudje) , potem imas pa se vse vmes.
Vse je del celote.