Z možem imava hčerko edinko, ki bo letos zaključila študij v Ljubljani. Trenutno s sostanovalci med tednom živi v enem od stanovanj, ki jih oddajamo. Sta pa s fantom že dolgo skupaj in planirata zaživet skupaj v LJ. Z mozem ji namerava a eno od stanovanj odstopi in prepisa, vendar se ne strinjava katero. Jaz bi ji želela pomagati z večjim, trosobnim stanovanjem na boljši lokaciji, saj bo enkrat imela družino in bo potrebovala prostor. Imam samo enega otroka, komu bom dala če ne njej? Ne želim, da bi se morala vso mladost odreka, da bo enkrat imela družini primerno stanovanje, da bodo vnuki imeli lastno sobo itd. Po drugi strani je mož odločno proti in misli, da se mora hčerka sama potrudit in varcevat za večje stanovanje. Da otroku vse “prineseš k riti” je po njegovem ne vzgojno. Otrok se mora naučit delat, varcevat, cenit denar, da je lahko nekoč zadovoljen sam s sabo in svojimi dosežki. On bi ji prepisal ta majhno enosobno stanivanje na slabši lokaciji, ko bo potrebovala večje pa bo morala varcevat in vzet kredit. Hčerka ni razvajena mula, vendar mož vseeno ne popusti. Najini prijatelji večinoma maksimalno pomagajo svojim otrokom, ne razumem zakaj je on tako proti. Kaj menite vi, potrebovala bi se kako drugo mnenje izven svojega socialnega kroga. Hvala!

to da ni razvajena bi mogla skrbeti vrsto let nazaj ne pa sedaj pri 25.
tako da če ti je odveč stanovanje ne vem zakaj ji ne dati?????
glede razvajenosti je sedaj čisto prepozno… če do sedaj ni znala ceniti stvari jih nikoli ne bo.

Jaz ji prepisala zaenkrat ne bi nič, bi ji pa dala za uporabo kar želi. 3-sobno ima verjetno višje stroške in morda bo raje izbrala 1-sobno, dokler še nimata otrok? Ko pridejo otroci gre pa lahko v 3-sobno, takrat ji lahko tudi prepišeš, če partnerja ne bo motilo, da ves čas živi v stanovanju od tašče. Soseda ima dva sinova in imela je 2 stanovanji (po jazbinšku), vsakemu je enega prepisala. En je svoje prodal in vse investiral v neke sklade, vse izgubil, ostal brez. Drugi je svoje oddajal in živel v manjšem, prišaral kar nekaj, da si je potem s prodajo in prihranki zgradil hišo. Živel notri pa ni nikoli.

Saj je lepo, da želiš dati, ampak a ni najbolj prav, da oboji starši dajo vsaj približno enako? Pri nas so se starši dogovorili, da oboji dajo enak znesek za začetek in to je bila osnova na zakup stanovanja (je bil opa skupaj 10.000 eur). Če bosta vi dali eno majhno stanovanje, pa še njej partner pa bosta imela eno večje stanovanje. Ali bo prišel s culo v to vajino stanovanje? A njemu njegovi starši ne bodo nič pomagali?!

Mogoče je tak zapis botroval temu, ker sem imela pred nekaj dnevi enega moškega, obrtnika, ki je delal pri meni in se je pogovarjal s kolegom. Rekel mu je približno takole:” Pa naj njej stari (oče) kaj premakne, da bosta lažje uredila stanovanje. Moraš igrat na pravo noto, da bo dal. Jaz nisem in tudi ne bi vlagal v njeno stanovanje, če ni prepisano tudi name.”
Se mi je kar zameglilo pred očmi. Ni dovolj ,da so jima njeni starši ponudili stanovanje v njuni hiši, bi morali še zalagati, ker moški, ki se je preselil, ne bo vlagal v nekaj kar ni njegovo. S tem, da je verjetno prišel s kovčkom in starim bmw-jem k njej. Jaz bi takšnemu preračunljivcu še najemnino zaračunala.

Jaz menim, da ima tvoj mož prav. Osnova je, ostalo naj si zaslužita sama dva. Manjše stanovanje je odlična osnova, jaz bi bila zelo zadovoljna, če bi ga dobila. Saj bosta dobila, če vaju enkrat ne bo, a ne?

Imam edinca, imam vec stanovanj, zakljucuje studij.

Odstopila mu bova eno dvosobno stanovanje, manjsega itak nimava, naj se tam nauci samostojnega zivljenja.
Ko bo imel druzino in vecje potrebe, bo dobil vecje stanovanje in mu ga bova prepisala.

Razmisljam tako, manjse stanovanje so manjsi stroski, vec lahko privarcuje.
Ko bo druzina, bodi ze stroski itak vecji, pa se kaj bo treba obnoviti, ne bos brusil parketa zdaj, pa cez 10 let spet, ko pride otrok in podobno….
Poleg tega mu polagava na um, da ko bo samostojen, naj razmislja, kako bo kupil stanovanje za svoje otroke, torej mora misliti se nekaj v naprej…

Kako se nam bo vsem skupaj zivljenje obrnilo, ne vem, a se bomo takrat prilagajali novim nastalim situacijam.

Jaz bi ji dala vleno od stanovanj, težko rečem večje, manjše, ampak se zaščitite. Napišite pri notarju da je to darilo. Če bi kdaj prodala, kupita nekaj drugega, pa gresta s fantom kasneje narazen, gre vse na pol, če ne napišete da je to vajino darilo. Notarji to znajo. Zaščitite s tem predvsem hčerko.
Moževi pomisleki niso brezvezni, poznam par ljudi ki so v Lj dobili 4 sobno stanovanje , pa ga niso niti prebarvali, staro pohištvo, vse razmajano, stara okna. Stanovanje tako razsuto ampak dokler n bo luknja v pohištvu, bodo to gledali. Ti poznaš hči kakšna je, ali je lena ali ne. Lahko bo to stanovanje edino kar bo imela, vse ostalo bo zapravila. So taki ki samo računajo na to kaj bodo dobili . Nič pa ne ustvarijo. Kosilca, večerje, potovanja, pa grejo cele plače.
Pri nas imamo podobno situacijo, dva otroka, smo premožni. Midva z možem skoz nekaj delava, upam da bodo otroci vsaj malo delovnosti dobili. Dali jim bomo, upam da bodo še kaj sami ustvarili.

Saj je lepo, da želiš dati, ampak a ni najbolj prav, da oboji starši dajo vsaj približno enako? Pri nas so se starši dogovorili, da oboji dajo enak znesek za začetek in to je bila osnova na zakup stanovanja (je bil opa skupaj 10.000 eur). Če bosta vi dali eno majhno stanovanje, pa še njej partner pa bosta imela eno večje stanovanje. Ali bo prišel s culo v to vajino stanovanje? A njemu njegovi starši ne bodo nič pomagali?!

Mogoče je tak zapis botroval temu, ker sem imela pred nekaj dnevi enega moškega, obrtnika, ki je delal pri meni in se je pogovarjal s kolegom. Rekel mu je približno takole:” Pa naj njej stari (oče) kaj premakne, da bosta lažje uredila stanovanje. Moraš igrat na pravo noto, da bo dal. Jaz nisem in tudi ne bi vlagal v njeno stanovanje, če ni prepisano tudi name.”
Se mi je kar zameglilo pred očmi. Ni dovolj ,da so jima njeni starši ponudili stanovanje v njuni hiši, bi morali še zalagati, ker moški, ki se je preselil, ne bo vlagal v nekaj kar ni njegovo. S tem, da je verjetno prišel s kovčkom in starim bmw-jem k njej. Jaz bi takšnemu preračunljivcu še najemnino zaračunala.

Jaz menim, da ima tvoj mož prav. Osnova je, ostalo naj si zaslužita sama dva. Manjše stanovanje je odlična osnova, jaz bi bila zelo zadovoljna, če bi ga dobila. Saj bosta dobila, če vaju enkrat ne bo, a ne?
[/quote]

Se tu se bom navezala…
Kaj bo partnerica in njeni starsi, ni moj problem. Moj otrok bo imel svoje stanovanje in ne bo odvisen od drugih. Partnerka, ce bo, bo, ce ne, pa lahko spoka in gre.
Pa imam sina, ce bi imela hci, bi mi bilo pa se toliko bolj pomembno, da zenska ni odvisna od moza in da si z njim ne deli lastnistva nepremicnine, da ve, da je lahko sama svoja in ji ni treba trpeti, ker nima kam it!

Taki komentarji me delajo žalostno. Slovenci so res pri denarju. Ne vsi. Moji starši, ki jih imam rada in jih spoštujem, nimajo niti enega, kaj šele več stanovanj zame. Študirala sem v študentu in zdaj sem v najemu. Nikomur nisem fouš, a lepo bi bilo, če bi imeli vsi malo in noben preveč ali premalo.

Tako ti bom rekla, tudi nama z mozem starsi niso pomagali, niso imeli id kod vzet.
Naredili so pa za naju najvec, kar so lahko, to je, da so cuvali vnuka, ko sva imela midva nemogoce urnike in sva vedela, da je otrok na varnem!

Zdaj pa, raje bi imela eno samo stanovanje ali pa zivela v najemu in imela zive starse, kot pa, da imam stanovanja, starsev pa ne.

Je tezko, ko nimas nobene pomoci, a se da, ni nemogoce, sploh ce sta dva, ki se razumeta in imata enake zivljenjske cilje, se da marsikaj narediti.
Tam kjer se pa dva ze v osnovi razhajata, jima nobena vila ne pomaga in vedno bosta v tezavah.

Res je to. Marsikdo ima denar. Ampak vedi nekaj, tudi za tiste za katere misliš, da nimajo nič, imajo lahko kakšno stanovanje v Ljubljani. Poznam primer, jamrali, živeli v hiši staršev, potem izves da imajo 2 stanovanji v Ljubljani. a jamrali, da bi jim najraje odprli SMS donacije. Eni starši pa vse zapravijo, celo dolgove pustijo.
V bistvu gre bolj za to, da eni vse dobijo k riti in nič ne ustvarijo. Vse zapravijo, živijo zase, za gostilne, zapravljajo. Drugi pa so taki da vseeno radi kaj kupijo, naredijo, zgradijo. In ti drugi bodo otrokom kaj pustili.

Jaz za začetek ne bi nič prepisoval stanovanja. Dal bi stanovanje na uporabo s tem, da stroške sama plačuje. Morda bi dal na izbiro da si sama izbere katero stanovanje, odvisno od situacije.
Potem pa bi videli kako naprej.

Mislim, da avtorico zanima nekaj drugega. Koliko pomagat otrokom. Jim dat veliko nepremičnino, da bodo zasigurani v zivljenju, da se ne bodo nikoli rabili nič odrekat, ali jim pomagat na način, da jim daš financne temelje iz katerih morajo sami graditi, če si želijo boljše pogoje za življenje. Jaz sem za to ta drugo. Od staršev sva dobila vsak po 20.000 evrov ko sva kupovala nepremičnino, za ostalo sva morala poskrbet sama. Če bi dobila velik flet zastonj ga ne bi znala cenit, ker ne ne bi rabla matrat. Preveč pomoči iz otrok dela invalide in razvajence, nesposobne sprejemanja odgovornosti za svoje življenje. Določene življenjske lekcije rabijo in ena od njih je ta, da se je treba trudit za svoj zivljenski standard.

To je res kar praviš. Poznam primere, tudi ena zgoraj pravi, ko so dobili štiri sobna stanovanja, pa niso niti jogijev zamenjali , taki ljudje zaspijo, nimajo nobenih ambicij. Sodelavec je dobil v dar 4 sobno stanovanje, potem še vikend na morju, sedaj čaka da po mami dobi stanovanje v LJ, da ga bo dal edini hčeri. Sam pa v vseh letih ni privarčeval nič, vse zapravi za smučanje, dopust poleti, za brez veze. stanovanje pa v obupnem stanju, staro 60 let, nikoli obnovljeno, okna se vsa luščijo, po tleh topli pod ki je ves napokan, vmes so luknje, kar zalepi s salotejpom, kuhinja plastika, vsa povešena . Imata oba lepe plače, ampak nič ambicij. Vseeno jima je, če vse razpade. Po drugi strani pa, kaj bosta starša oddajala se naprej, hči pa kaj? Ji bosta dala 50.000 EUR in to je to? Mogoče je res bolje, da dobi v uporabo majhno stanovanje. Za začetek. Mož ima čisto prave pomisleke.

A ne veš da mora vsaka slovenceljska mama našparat še za eno orng stanovanje za vsakega od svojih otrok? Da ne bodo rabili revčki preveč delat in šparat. Da bodo mel za počitnice na Havajih, pa za stejke v restavracijah, luštne cunjice in dobre avte. Zakaj bi se blo pa treba kaj potrudit v življenju, če maš lahko vse na pladnju? Nesposobneži vzgajate.

Sram vas je lahko vse, ki imate, svojim otrokom pa ne date! Upam, da vas pustijo na stara leta zgnit v domu. Sramota!

Vprašajte jo, kaj si želi? Stanovanje ji dajta v rabo, s časom boste videli, kako in kaj.
Tudi midva imava edinko. Denar za njeno šolanje in za stanovanje jo že čaka.
Moj glavni cilj je, da bo poštena in odgovorna. Glede tega kaj bo ustvarila… Veliko je odvisno od sreče in okoliščin. Če bo opravljala poklic, ki ni dobro plačan, je logično, da ne bo oh in sploh uspešna po današnjih standardih, tako je… Želi si biti slaščičarka.

Bravo, popolna balkanska mentaliteta. Starši morajo za časa svojega življenja zaslužiti toliko, da bodo dali nepremičnino otrokom, ko bodo hoteli na svoje. To je samo na balkanu. V razvitih državah EU mularija ni odvisna od starševskih daril. Ampak tam imajo najemniški in stanovanjski trg za mlade odlično reguliran. Pri nas je vse odvisno od tastarih in koliko fletov so si v življenju nagrabili.

In kaj si želi hči? S fantom bosta živela v Ljubljani? Ali razmišljata o tujini? Hiši na obrobju? Ali to vama sploh ni pomembno?

Jaz na vajinem mestu ne bi prepisovala ničesar. Če si želi bivat v Ljubljani bi ji pač omogočila brezplačno bivanje v enem stanovanju. Stroške pa naj plačuje sama.
To je že ogromna pomoč.

Torej za začetek bi bilo dovolj da jo povprašate po njenih planih po koncu študija.

Pa je mogoce da mi kdo pove, kako s placo 1000€ prides do enega ali vec stanovanj?

Jaz ji ne bi zaenkrat nic prepisala, tudi ponujala ji ne bi. Bi cakala da sama pride in pove kaj bi rada, ce bi rada.
In ob prepisu, tako kot so rekli, zascitite njo in sebe. Ker so tipi prefrigani…ce ve da je edinka in da imate vec stanovanj….ce imate ob njemu obcutek, da ni iskren do nje….drugace pa…komu bos pomagal, ce ne svojemu otroku…ce le ta zna cenit pomoc.

Moje mišljenje je tako, dajte jima na razpolago eno stanovanje, manjše bi jaz dala za začetek, stroške sama plačujeta se ve. Za naprej pa vidita. Jaz bi ob prepisu stanovanja zaščitila darilo pri notarju, kot je ena zgoraj predlagala. S pomočjo otroku ni nič narobe, če otrok ni parazit, ki potem samo še zapravlja, uživa, nima ambicij. Poznam dosti otrok ki so dobili streho nad glavo in niso nič za naprej ustvarili, vse so zapravili, niti objektov niso vzdrževalk. Najbolje je, da otroku na primer daš parcelo, pa naj si hišo zgradi. Daš mu neko pomoč, ne daš mu pa vsega. Ker parcela je samo štart, mora pa v gradnjo hišole vložiti še 250.000 EUR. Taki ki dobijo že vse narejeno, stanovanje, hišo,takim se pa niti prenoviti ali vzdrževati ne da. Poznam preveč primerov da bi rekla da so to izjeme. Naši sosedje so od staršev dobili hišo, starša sta šla živeti na vikend . Niti strehe ne zamenjajo, notri vse staro, zanikrno, stara okna , nobene izolacije.Pa imata oba dobre plače. Kam dajo ljudje denar, se sprašujem.

Jaz se čist strinjam s teboj, večina pa se ne bi
Ko nekdo napiše da je dobil parcelo od staršev, to se usujejo komentarji, kaj vse je dobil, kot da bi starši se hišo postavili in jo opremili. Dosti več dobijo tisti ki dobijo stanovanja in tega niti ni malo. Slovenci imajo kar dosti denarja, čeprav eni fajn jamrajo pa vsi mislijo kako so revni

Samo to bom rekla. Kredit za nepremičnino (če ni nujen) je cegu okrog vratu za 30let. Delodajalec te ima v šahu ker ve, da moraš kredit plačevat. Ne moreš službe zamenjat, ne moreš plačevat dodatnih izobraževanj, ne moreš si privoščit enoletnega odklopa če bi bil nujen zaradi izgorelosti. Več ustvarijo iz sebe in za sebe tisti, ki nimajo stanovanjskega problema.

Odvisno kaj je zate ustvarjanje. Za večino je to da uživaš, zapravljaš. Ni problem, da dobiš nekaj od staršev, super. Ampak da pa potem vse zapraviš, da niti tistega, kar si dobil, ne vzdržuješ, to je problem. Moji znanci so dobili hišo, veliko 300 metrov, slaba gradnja, glavno da je bilo veliko, notri pa vse na hitro. Oba imata plače 2500 EUR, torej skupno 5000 EUR, niti evra nista vložila v tisto hišo, stara okna, kurijo na domača drva, torej tudi ta strošek odpade. Streha potrebna menjave, napušč že ves gnil, vlaga vleče gor. Stopnišče iz toplega poda, že vse popokano, stara vrata. Vse je original, celo pohištvo , vse staro. Kam dajo denar? V sebe, v fitnese, v clčevlje za 300 EUR. In kaj bodo njihovi otroci, kam bodo šli? v najem verjetno. In kaj r je najbolj smešno, pravita da se takimi plačami se ne da nič ustvariti. Da nič ne ostane
Kako lahko potem en zgradi hišo ki ima 1500 EUR? A ni paradoksalno? Eni nič ne morejo, drug pa naredi max . Avtorjev mož ima prav, s tem ko otrokom vse k riti prineseš, jih poleniš, oni bi samo uživali, potovali, se imeli lepo. In tako se uničujejo delovne navade

Se strinjam. Vsak kredit tudi preplačaš. Sem kvečjemu za kratkoročnejše kredite. Če se le da, pomagajmo mladim, če so resni in odgovorni in znajo ceniti podarjeno.

Od teh ki jih poznam in so dobili neko konkretno nepremičnino, jih skoraj nobeden ni kaj prida ustvaril. Kolegica je dobila flet v LJ, z možem imata plače za stroške, hrano in luksuz. Nihče od njiju ni nikoli nič delal na karieri, se trudil plezati, kar zaspala sta. Denar itak ni problem in imata drobiž čez jurja plače z uni izobrazbami. Se ena druga kolegica je tudi dobila flet v LJ, ze leta nazaj. Zdaj je flet prodala in kupila hišo na periferiji, se višek denarja ji je ostal. In ona potem reče, da si nikoli ni mislila, da bo pred 40em že hišo ustvarila. Sestricna je tudi dobila v LJ flat, kar velik in v centru. Ima hčerko edinko, ki živi s možem v najemu. Z mozem nimata nasparanih niti 5 jurjev, da bi hčerki primaknila k prologu, isto k poroki nista primaknila nič, ker kao nimata. Parket imajo star najbrž 100 let, okna tudi. Klime jim ne rata montirat, prav tako sta kuhinja in kopalnica predpotopni. Imata pa za kosila v restavracijah v centru, pa kavice, pa cunje in raznorazno kramo. Sestrična skos nekaj kupuje. Nikoli nimata denarja in si sposojata da flikata do konca meseca. Hčerka in njen mož pa se čisto sama matrata in skupaj dajeta, varčujeta na polno in delata se za vikende, da bi lahko vzela kredit, druzino odlagata. Je pa se ena druga svar kar je vsem tem ljudem skupna. Da so nezadovoljni, vse jim je tezko, najbolj pa delat. Mislijo, da jim stvari kar avtomatično pripadajo, da bi jim vse moralo biti zrihtano. In kok je lajf težek tem ljudem ki se nikol niso rabili za nic potrudit, najhujša muka jim je da morajo v službo hodit in niso cel dan frej.