Prevoženi kilometri pri rabljenem avtomobilu.
Me kliče sosed, naj pridem pogledat bmv-eja, da je kupil sedem let starega serije tri, za štirinajst jurjev. Ga vprašam, koliko ima prevoženih, pravi 245 tisoč. Pa to ne morš verjet, to je zame, kot bi bil star dvajset let. To bo hitro za popravljat. Sem kupil že par rabljenih avtomobilov do pet let, ampak največ z 60 tisoč prevoženih. Kaj je čez sto tisoč sploh ne gledam. Kaj pa ostali, so vam pomembni km, ali znamka.
Km niso pomemben kriterij, še posebej naklepani v kratkem času. Že parkrat sem kupil avte s čez 100.000 km, pa se še nisem nasmolil z njimi.
Zadnji je bil star dve leti in imel 130.000 km. Uporabljan kot avto za redne službene poti, večinoma avtocesta. Dobil sem ga z dobro utečeno mašino in je delal brez večjih problemov še dolgo.
Če je cena zato ustrezno nižja, z veseljem – odvisno je pa tudi od splošne oguljenosti. Imaš avte s 150.000, pa če je sedel en stokilski s polnimi žepi in kratke vožnje, da je desetkrat na dan sedal in vstaja, je sedež slabši kot pri še enkrat več km na dolge relacije in nekdo z normalno težo.
Prodala sem 20 let star avto s 300.000 km, bil je v družini od novega, v vsem tem času je bilo samo eno izredno popravilo, vse ostalo samo redni servisi. Ker je imel verigo, ni bilo velikega servisa, in je pri dobrih 200.000 začela puščati vodna pumpa.
Zdaj imam še starejši avto s še malo več km, kupljen rabljen z 200.000, super avto, novega si niti v sanjah ne bi mogla privoščiti. Dobri avtomobili so dobri tudi 15 let stari in z veliko km.
Edini avto, ki sem ga kupil pod 200k km, sem potem ugotovil, da ima itak prevrtene kilometre in verjetno vsaj 100k več.
To me niti ne bi motilo toliko, če je avto res redno servisiran. Ampak če se za km lažejo se zelo verjetno še za kaj drugega.
Večinoma sem menjal avto, ker so bili preveč rjasti in niso šli čez tehničnega. Motor je bil še najmanjši problem.