Tretjina prebolevnikov ima psihicne tezave
Povsem razumljivo. Virus ne vstopa samo v pljučno žilje in se nato po krvi prenese po celotnem telesu, ampak po vohalnem živcu (ali skozi možgansko bariero, se še ne ve) vstopi tudi v možgane.
Cepljenje prepreči samo hujši potek bolezni. Še vedno blažje zbolite, ste pozitivno potrjeni na PCR testu in virus prenašate naprej. Žal ukrepom tudi s precepljenostjo ne bo konca. Kampanja je idealizirana.
Tista cepiva od Astra Zenece je treba porabit, Beovička se spreneveda, da ne more razumeti, zakaj se narod ne želi cepiti z njimi…
Itak mamo večje ali manjše psihične težave zaradi represivnih in nerazumnih vladnih ukrepov, socialne izključenosti in vseh povezanih dejavnikov v zadnjem letu skoraj vsi. Tudi jaz. Pa nisem prebolela korone.
Aja?
Obcutek nesvobode zelo spodbudno vpliva na cloveka, a ne?
Pa vsi tisti, ki so zaposleni v gostinstvu, turizmu, kulturi in ostalih dejavnostih, ki jih je zaprtje najbolj prizadelo, so tudi zdaj vsi hepi in zadovoljni, njihovo psihicno stanje je pa cista nirvana?!
Stari, v kateri luknji ti zivis?!
Pa glih ti, ki si nekaj dal skozi v zivljenju, bi moral videti malo sirso sliko in razumeti, da to stanje, ki nam ga zdaj vsiljujejo, slabo vpliva na psiho vseh nas, ne glede na to, kako mocne in zdrave osebnosti smo!
Aja?
Obcutek nesvobode zelo spodbudno vpliva na cloveka, a ne?
Pa vsi tisti, ki so zaposleni v gostinstvu, turizmu, kulturi in ostalih dejavnostih, ki jih je zaprtje najbolj prizadelo, so tudi zdaj vsi hepi in zadovoljni, njihovo psihicno stanje je pa cista nirvana?!
Stari, v kateri luknji ti zivis?!
Pa glih ti, ki si nekaj dal skozi v zivljenju, bi moral videti malo sirso sliko in razumeti, da to stanje, ki nam ga zdaj vsiljujejo, slabo vpliva na psiho vseh nas, ne glede na to, kako mocne in zdrave osebnosti smo!
[/quote]
O tej temi pa res lahko pametujem… iz izkušenj.
Nikjer ne govorim o nirvani ali celo dobrem počutju – ampak med stisko, občutki ogroženosti in ne-svobode pa resnimi psihičnimi boleznimi ali stanji je kar precejšnja razlika.
O tej temi pa res lahko pametujem… iz izkušenj.
Nikjer ne govorim o nirvani ali celo dobrem počutju – ampak med stisko, občutki ogroženosti in ne-svobode pa resnimi psihičnimi boleznimi ali stanji je kar precejšnja razlika.
[/quote]
Ti si imel svoje izkusnje v idealnem svetu, bila je le tvoja lastna muka, okoli tebe pa spodbudno okolje in svet v upanju in pozitivi.
Danes tega sveta ni vec, ce imas se sam svojo osebno tezavo, okoli tebe pa en sam strah, groznje in nesvoboda, kako naj clovek ne zapade v razna psihicna stanja, pa ni potrebe, da ga zadane kaksna resna psihicna bolezen, dovolj je ze stiska, ki ga pahne lahko precej globoko!
Kako bi ti danes spodbudil enega gostinca, ki je imel v zadnjem letu 8 mesecev zaprt biznis in popoln upad dohodka?!
Ti si imel svoje izkusnje v idealnem svetu, bila je le tvoja lastna muka, okoli tebe pa spodbudno okolje in svet v upanju in pozitivi.
Danes tega sveta ni vec, ce imas se sam svojo osebno tezavo, okoli tebe pa en sam strah, groznje in nesvoboda, kako naj clovek ne zapade v razna psihicna stanja, pa ni potrebe, da ga zadane kaksna resna psihicna bolezen, dovolj je ze stiska, ki ga pahne lahko precej globoko!
Kako bi ti danes spodbudil enega gostinca, ki je imel v zadnjem letu 8 mesecev zaprt biznis in popoln upad dohodka?!
[/quote]
Ne gre samo za to kar omenjaš. Tudi jaz imam podoben upad dohodka (ni sicer 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je pa okrog 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) v osnovni dejavnosti, pa zaenkrat nekako gre z drugimi zadevami.
To je težava in stiska (jeb**** okoliščine), počutiš se ogroženega, zamorjenega in še kaj – ni pa to psihična diagnoza, oz. diagnostično stanje.
O tem govorim – in tako sam razumem. Pa ne trdim, da je to edino pravilno razumevanje.
Veliko poslušam o nekem “psihiranju”, a kot doživljam sam, psihiraš se lahko le sam. Vse ostalo so okoliščine in zunanja sran**, ki lahko – z nekaj truda in merico sreče – tudi ostanejo zunaj človeka.
Ti si imel svoje izkusnje v idealnem svetu, bila je le tvoja lastna muka, okoli tebe pa spodbudno okolje in svet v upanju in pozitivi.
Danes tega sveta ni vec, ce imas se sam svojo osebno tezavo, okoli tebe pa en sam strah, groznje in nesvoboda, kako naj clovek ne zapade v razna psihicna stanja, pa ni potrebe, da ga zadane kaksna resna psihicna bolezen, dovolj je ze stiska, ki ga pahne lahko precej globoko!
Kako bi ti danes spodbudil enega gostinca, ki je imel v zadnjem letu 8 mesecev zaprt biznis in popoln upad dohodka?!
[/quote]
A dostava hrane na dom in do podjetij se ne da uredit? Resno sprašujem, če je to prepovedano. Takšne razmere so tudi vzpodbuda za napredek in razvoj.
Ne gre samo za to kar omenjaš. Tudi jaz imam podoben upad dohodka (ni sicer 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je pa okrog 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) v osnovni dejavnosti, pa zaenkrat nekako gre z drugimi zadevami.
To je težava in stiska (jeb**** okoliščine), počutiš se ogroženega, zamorjenega in še kaj – ni pa to psihična diagnoza, oz. diagnostično stanje.
O tem govorim – in tako sam razumem. Pa ne trdim, da je to edino pravilno razumevanje.
Veliko poslušam o nekem “psihiranju”, a kot doživljam sam, psihiraš se lahko le sam. Vse ostalo so okoliščine in zunanja sran**, ki lahko – z nekaj truda in merico sreče – tudi ostanejo zunaj človeka.
[/quote]
Hm, če se lahko vmešam tukajle: nis(m)o vsi ljudje tako psihično trdni, kot si ti trenutno. Pa ker smo ljudje taki čudaki, da ponavadi najlažje razumemo stvari, ki se dogajajo nam samim: če se prav spomnim, si ti kot enega od krivcev za svojo prebolelo bolezen navedel stres oz. tvoje takrat še neuspešno spopadanje s stresom in drugimi zunanjimi okoliščinami, po bolezni pa si ta odnos radikalno spremenil v sedanjo (očitno uspešno) varianto. Hočem samo razložit, da je veliko ljudi v tvoji prejšnji (neuspešni) varianti. In kronična anksioznost ob stiski zaradi okoliščin je psihiatrična diagnoza: generalizirana anksioznost. Začne se lahko z zaskrbljenostjo, ob stalni prisotnosti stresa in neuspešnem spopadanju z njim, pa preraste v to diagnozo.
A dostava hrane na dom in do podjetij se ne da uredit? Resno sprašujem, če je to prepovedano. Takšne razmere so tudi vzpodbuda za napredek in razvoj.
[/quote]
Eni lahko, drugi ne morejo.
Kaj bos z vsem osebjem hotela? Od receptorja do sobarice, sefa postrezbe, kuharja itd.?
Tudi lokal ima nekaj natakarjev, ne samo lastnika.
Kje so vsi dobavitelji? Tudi njim je krepko padel promet, ce ga sploh se imajo.
Pa vso osebje, ki stoji za neko prireditvijo, koncertom, razstavo in podobno, ponekod gre tudi za 100 ljudi, ki so udelezeni pri kaksnem dogodku.
Poznam recimo kmeta, ki dobavlja za sole, tudi njemu je promet padel.
Teh ljudi je ogromno, ki so zdaj ostali brez dela, nekaj jih je slo ‘pometat’, nekaj se jih je znaslo drugace, veliko jih je pa zdaj v hudi stiski!
Ne gre samo za to kar omenjaš. Tudi jaz imam podoben upad dohodka (ni sicer 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je pa okrog 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) v osnovni dejavnosti, pa zaenkrat nekako gre z drugimi zadevami.
To je težava in stiska (jeb**** okoliščine), počutiš se ogroženega, zamorjenega in še kaj – ni pa to psihična diagnoza, oz. diagnostično stanje.
O tem govorim – in tako sam razumem. Pa ne trdim, da je to edino pravilno razumevanje.
Veliko poslušam o nekem “psihiranju”, a kot doživljam sam, psihiraš se lahko le sam. Vse ostalo so okoliščine in zunanja sran**, ki lahko – z nekaj truda in merico sreče – tudi ostanejo zunaj človeka.
[/quote]
Meni trenutno ni hudega, na eni strani malo manj dohodka, na drugi strani imam en nov vir, zapravim manj kot prej in financno sem cisto ok.
Tudi v zivljenju sem dala skozi kar nekaj takih in drugacnih padcev, da sem se nekaj naucila in predvsem napredovala v pogledih na sebe in svet.
A vseeno ne morem trditi, da je danes tako, kot si sam naredis in kolikor se sam psihiras.
Mene korona in vse omejitve niso kaj dosti zadele, itak sem zapeckar in moje zivljenje ni kaj dosti drugacno, tako da he tudi moja psiha skoraj nirvana.
A tu ne gre samo zame in moje dojemanje…
Mislim, da si veliko prevec samozagledan v tej temi in ne vidis drugega kot le sebe!
Cepil si se, super in fajn.
Kaj pa, ce vseeno zbolis? Kaj, ce zboli kdo od tvojih bliznjih kljub cepivu? Kaj ce zboli zaradi cepiva?
Veliko prevec pristransko gledas na vso stvar…