Kaj ženske mislite s tem, ko rečete drugi ženski, da ji bo še žal, da nima/ne bo imela otrok?
Meni je pa jasno kaj misli s tem: da ne bo nikogar, ki bi ji na stara leta rit brisal pa jo obiskoval. Pa, da je otrok smisel njenega življenja, zato ne razume žensk, ki imajo še kak drug smisel življenja. Še manj, da razume, da sedaj večina, ki rabi koga, da jim rit briše, gre v dom za ostarele.
Aja, soseda 90+, 5 otrok, nekaj več kot 10 vnukov in kaj vem koliko pravnukov, sameva v domu za ostarele za obiske.
S tem ,da ima 4 svoje otroke v svoji občini, kjer je tudi dom, kjer sedaj biva. Pa v bližini je vsaj 7 odraslih vnukov. Pa je ne povohajo.
kako ti ti tako dobro veš, da stara 90+ v domu sameva? morda pa se ima čisto fino, tudi ne vem zakaj ženska, ki je mati, ne bi smela biti v domu? Pa tudi ti obiski. večina je v domovih bolj ali manj dementnih, ko se nimaš kaj pogovarjat. Sploh pa z obiskovalci, ki živijo čisto v drugem svetu. Ne vem zakaj ves čas predstavljate, da je edino kar se v domovih zgodi, en ušiv obisk. Kdor je seveda zmožen, ima tudi v domu svoje življenje. Kdor pa ni, pa vegetira, kjerkoli že je.
Sicer pa siljenja v otroke ne razumem, sploh da se to pričakuje od žensk, za katere se že na kilometer vidi, da niso čisto ok.
kako ti ti tako dobro veš, da stara 90+ v domu sameva? morda pa se ima čisto fino, tudi ne vem zakaj ženska, ki je mati, ne bi smela biti v domu? Pa tudi ti obiski. večina je v domovih bolj ali manj dementnih, ko se nimaš kaj pogovarjat. Sploh pa z obiskovalci, ki živijo čisto v drugem svetu. Ne vem zakaj ves čas predstavljate, da je edino kar se v domovih zgodi, en ušiv obisk. Kdor je seveda zmožen, ima tudi v domu svoje življenje. Kdor pa ni, pa vegetira, kjerkoli že je.
Sicer pa siljenja v otroke ne razumem, sploh da se to pričakuje od žensk, za katere se že na kilometer vidi, da niso čisto ok.
[/quote]
Kdo pa pravi, da ne bi smela biti v domu?
Ženska je sama povedala, da je ne pridejo nič pogledat. Da so se skregali, ker je enemu dala hišo, ostali pa so fovš. Ena hči jo pride obiskat enkrat na leto, ko ima RD, en sin tako 2x na leto. Vnuki, pravnuki nikoli.
NI dementna, je pa depresivna. Pa zlomljen kolk in ždi sama v svoji sobi. To tudi pred korono.
Tako, da ko poslušam babe, ki lajnajo kako bo ženskam žal, ker nimajo otrok, se spomnim na to sosedo. Pa ni edina taka. Je kar nekaj takih, ki nimajo nobenih obiskov pa imajo otroke.
Kdo pa pravi, da ne bi smela biti v domu?
Ženska je sama povedala, da je ne pridejo nič pogledat. Da so se skregali, ker je enemu dala hišo, ostali pa so fovš. Ena hči jo pride obiskat enkrat na leto, ko ima RD, en sin tako 2x na leto. Vnuki, pravnuki nikoli.
NI dementna, je pa depresivna. Pa zlomljen kolk in ždi sama v svoji sobi. To tudi pred korono.
Tako, da ko poslušam babe, ki lajnajo kako bo ženskam žal, ker nimajo otrok, se spomnim na to sosedo. Pa ni edina taka. Je kar nekaj takih, ki nimajo nobenih obiskov pa imajo otroke.
[/quote]
Otrok nimamo zato, da nam bodo nekoč brisali rit, ampak zaradi lastne želje, ki izhaja iz našega nagona po preživetju in razmnoževanju, tako kot pri vseh živih bitjih. V večini se ta želja enkrat pojavi, so pa tudi ljudje, ki je iz takih ali drugačnih razlogov nikoli ne začutijo. Zaradi vcepljanja novodobnega razmišljanja “jaz jaz jaz” se mnogo ljudi izogiba prevzemanju odgovornostim in odrekanju. To se seveda zelo izrazi pri odločanju za otroka, saj se nočejo “žrtvovati” zanj, opaža se pri množičnih ločitvah in razhodih, saj se nočejo prilagajati, popustiti in kdaj kaj potrpeti, odraža se tudi v službah, kar poglej, kako se besno spravlja na koga, ki si drzne na bolniško, porodniško, na dopust…… in morajo kao ostali delati namesto njega in tako dalje. No in potem se ta želja velikokrat pojavi prepozno, ko se človek začne zavedati, da telo tega ne zmore več. In takrat je marsikomu žal. Ne vsem, marsikomu pa ja. Pa ne zato, ker ga nihče ne bo obiskoval in mu brisal riti, ampak preprosto zato, ker je namenoma ali nenamenoma preslišal in ignoriral eno osnovnih potreb vseh živih bitij. Pa da se razumemo, jaz nikomur ne pametujem in nikogar ne sprašujem, kaj, kako in zakaj se odločil tako, kot se je. Briga me. Če mu bo kdaj žal, njegov problem. Če mu ne bo, super. Pametovanje tistih, ki se v to vtikajo, razumem kot to, da opozarjajo na to možnost, da se bo želja enkrat prebudila in da bo takrat prepozno.
Otrok nimamo zato, da nam bodo nekoč brisali rit, ampak zaradi lastne želje, ki izhaja iz našega nagona po preživetju in razmnoževanju, tako kot pri vseh živih bitjih. V večini se ta želja enkrat pojavi, so pa tudi ljudje, ki je iz takih ali drugačnih razlogov nikoli ne začutijo. Zaradi vcepljanja novodobnega razmišljanja “jaz jaz jaz” se mnogo ljudi izogiba prevzemanju odgovornostim in odrekanju. To se seveda zelo izrazi pri odločanju za otroka, saj se nočejo “žrtvovati” zanj, opaža se pri množičnih ločitvah in razhodih, saj se nočejo prilagajati, popustiti in kdaj kaj potrpeti, odraža se tudi v službah, kar poglej, kako se besno spravlja na koga, ki si drzne na bolniško, porodniško, na dopust…… in morajo kao ostali delati namesto njega in tako dalje. No in potem se ta želja velikokrat pojavi prepozno, ko se človek začne zavedati, da telo tega ne zmore več. In takrat je marsikomu žal. Ne vsem, marsikomu pa ja. Pa ne zato, ker ga nihče ne bo obiskoval in mu brisal riti, ampak preprosto zato, ker je namenoma ali nenamenoma preslišal in ignoriral eno osnovnih potreb vseh živih bitij. Pa da se razumemo, jaz nikomur ne pametujem in nikogar ne sprašujem, kaj, kako in zakaj se odločil tako, kot se je. Briga me. Če mu bo kdaj žal, njegov problem. Če mu ne bo, super. Pametovanje tistih, ki se v to vtikajo, razumem kot to, da opozarjajo na to možnost, da se bo želja enkrat prebudila in da bo takrat prepozno.
[/quote]
Lej, poznam kar nekaj takih babetin, ki težijo v stilu: da, če ženska noče otrok, ji bo pa žal kasneje.
Na monu je takih ogromno.
Nobena od teh babetin ni normalna.
Normalna ženska ne bo nikoli drugi ženski težila, da mora imet otroke, ker če jih ne bo imela, ji bo žal.
Normalna ženska ve, da je odločitev za otroka osebna stvar. Nekdo jih želi, kdo drug ne. Oboje je normalno.
Kdor pa teži, da pa ženska mora imet otroke, če jih ne bo imela, ji bo pa žal, pa sigurno nima v glavi se pospravljeno.
Kdo pa pravi, da ne bi smela biti v domu?
Ženska je sama povedala, da je ne pridejo nič pogledat. Da so se skregali, ker je enemu dala hišo, ostali pa so fovš. Ena hči jo pride obiskat enkrat na leto, ko ima RD, en sin tako 2x na leto. Vnuki, pravnuki nikoli.
NI dementna, je pa depresivna. Pa zlomljen kolk in ždi sama v svoji sobi. To tudi pred korono.
Tako, da ko poslušam babe, ki lajnajo kako bo ženskam žal, ker nimajo otrok, se spomnim na to sosedo. Pa ni edina taka. Je kar nekaj takih, ki nimajo nobenih obiskov pa imajo otroke.
[/quote]
saj smisel imeti otroke ni potem v štetju obiskov v nekem domu, ko si ves betežen in obnemogel. Življenje se v glavnem zgodi prej. Se tudi pred 90+ marsikaj dogaja. Lepo je imeti otroke, skrbeti za njih, videti njihovo odraščanje, se veseliti njihovih uspehov.
saj smisel imeti otroke ni potem v štetju obiskov v nekem domu, ko si ves betežen in obnemogel. Življenje se v glavnem zgodi prej. Se tudi pred 90+ marsikaj dogaja. Lepo je imeti otroke, skrbeti za njih, videti njihovo odraščanje, se veseliti njihovih uspehov.
[/quote]
babe, ki drugim ženskam očitajo, ker nimajo otrok, nabijajo ravno to, da bodo na stara leta same, ker ne bo otrok.
Tale moja soseda je bila pa tudi prej, ko je bila še doma, osamljena. Čeprav je prvi sin z ženo in odraslo hčerjo stanoval samo par korakov stran. Pa je morala taksija najemat za zdravnika pa nakupe. Še toliko niso bili, da bi ji nabaviti pomagali. Ta drug sin s štirimi vnuki, je pa samo 3 km stran. Tudi niso hodili na obisk ali pa kaj pomagali.
TOliko o tem, da tisti, ki imajo otroke, niso osamljeni. Ta ženska ima ogromno potomcev in to v bližini, ampak vedno osamljena.
babe, ki drugim ženskam očitajo, ker nimajo otrok, nabijajo ravno to, da bodo na stara leta same, ker ne bo otrok.
Tale moja soseda je bila pa tudi prej, ko je bila še doma, osamljena. Čeprav je prvi sin z ženo in odraslo hčerjo stanoval samo par korakov stran. Pa je morala taksija najemat za zdravnika pa nakupe. Še toliko niso bili, da bi ji nabaviti pomagali. Ta drug sin s štirimi vnuki, je pa samo 3 km stran. Tudi niso hodili na obisk ali pa kaj pomagali.
TOliko o tem, da tisti, ki imajo otroke, niso osamljeni. Ta ženska ima ogromno potomcev in to v bližini, ampak vedno osamljena.
[/quote]
zdaj že celo temo tukaj…
bom govorila zase zakaj si želim postati starš, biti mati, želim si izkušnje materinstva, objeti lastnega otroka, mu dajati ljubezen, ga učiti pravih vrednot, videti kako odrašča, se veseliti z njim, želim,da so moji dnevi življenja obogateni z njegovo prisotnostjo v obdobju odraščanja, da skupaj doživljava življenje v tem obdobju, da ga vidim se veseliti, uživati v otroških, najstniških ter mladostniških zgodbah doživetjih… želim življenje deliti s tem bitjem v času njegovega odraščanja, želim,da skupaj stkeva spomine, dogodke, objeme, veselje, smeh, zabavo, kdaj tudi jok, da ga lahko potolažim, mu dam varno zavetje, itd. itn…
zato si želim postati mati, zato si želim izkušnje materinstva – ker to vidim kot nekaj najbolj izpopolnjujočega…
zdaj že celo temo tukaj…
bom govorila zase zakaj si želim postati starš, biti mati, želim si izkušnje materinstva, objeti lastnega otroka, mu dajati ljubezen, ga učiti pravih vrednot, videti kako odrašča, se veseliti z njim, želim,da so moji dnevi življenja obogateni z njegovo prisotnostjo v obdobju odraščanja, da skupaj doživljava življenje v tem obdobju, da ga vidim se veseliti, uživati v otroških, najstniških ter mladostniških zgodbah doživetjih… želim življenje deliti s tem bitjem v času njegovega odraščanja, želim,da skupaj stkeva spomine, dogodke, objeme, veselje, smeh, zabavo, kdaj tudi jok, da ga lahko potolažim, mu dam varno zavetje, itd. itn…
zato si želim postati mati, zato si želim izkušnje materinstva – ker to vidim kot nekaj najbolj izpopolnjujočega…
[/quote]
Veš avtorica ni spraševala tega, kar ti pišeš.
Avtorico zanima zakaj ene babe govoijo drugim, da jim bo žal, zakaj nimajo otrok.
Preberi drugič potem obsojaj druge, da nabijajo.
Veš avtorica ni spraševala tega, kar ti pišeš.
Avtorico zanima zakaj ene babe govoijo drugim, da jim bo žal, zakaj nimajo otrok.
Preberi drugič potem obsojaj druge, da nabijajo.
[/quote]
jaz sem ti povedala zakaj si nekdo lahko želi postati starš – torej tisto kar ti nabijaš čez celo temo o brisanju riti in starosti NE DRŽI… to sem ti replicirala. in da ti je očitno narobe jasno, oziroma ti pravzaprav očitno ni NIČ JASNO
jaz sem ti povedala zakaj si nekdo lahko želi postati starš – torej tisto kar ti nabijaš čez celo temo o brisanju riti in starosti NE DRŽI… to sem ti replicirala. in da ti je očitno narobe jasno, oziroma ti pravzaprav očitno ni NIČ JASNO
[/quote]
Ojje, kako si ti eno nepismeno bitje.
KOt prvo: avtorica in tudi jaz ne, nobena ni spraševala zakaj si kdo želi otroke.
In daj preberi kaj sem jaz napisala. Parkrat preberi, ker očitno ne razumeš. Ko boš 5x prebrala, če ne boš razumela, kaj sem napisala pa še vprašaj. Mi pa dol visi zakaj imaš ti otroke, nisem tega nikogar spraševala.
Jaz tega nikoli nisem izrekla nobeni ženski in tudi ne mislim. Še lastni hčerki ne bom zamerila, če jih ne bo hotela imet. Pa je imela lepo otroštvo in družino vso mladost, da ne bo pomote – sama to pove 🙂
Tudi in še posebno je čj ne bo hotela iz razloga ker da se zaveda, da niso vedno vse družine in zakoni taki, odnos staršev do otrok in otrok do staršev kot jo je možnost imela ona. Da bi ji potem njihov oče nagajal ob razhodu, da bi ji otroci nagajali… Mi je veliko tega razlagala, kako je tako drugod, po drugih družinah. In da takih travm ne želi ne zase, ne za svoje otroke. In če jih ne bo hotela imet, meni je prav in bom spoštovala njeno odločitev.
Otrok zelo spremeni neko zvezo, določa tempo življenja do svoje polnoletnosti drugim. S tem ni mišljeno, da ga starša prikleneta na svojo “kiklo ali hlačnice” kot nesamostojneža, samo otroci so velika odgvoronost, žrtvovanje, zagotovo. Pa četudi je otrok med zelo pridnimi, uspešnimi – še toliko bolj, veliko več je obveznosti, stroškov, financiranja, saj je treba nuditi tako fiance kot svoj čas dodatno, da te svoje talente tudi razvija, neguje, nadgradi, saj je to vse plus za njegovo prihodnost. To pa tudi stane in terja veliko časa.
Če bi bila še enkrat mlada se verjetno tudi , predvsem pa v takih razmerah in časih kot so sedaj tako socialnih, medsebojnih odnosih med ljudmi, zaposlitvenih razmerah in tudi medsebojnimi partnerskimi nespoštljivimi odnosi, ko se ne zmorejo čustveno soočati nekateri z bremenom in obvezo starševstva, zagotovo ne bi odločila za potomce. Ker zna biti na trenutke zelo in preveč stresno ( že od poroda naprej, ko rodiš nedonošenčka, si v akem stresu naslednji mesec ali dva, da izgubiš od stresa polovico las, pa je to še najmanj); pa do vse več razhodov in razbitih družin zadnjih 5 let po statistiki, v porastu strmo. Ker nekje 20 let življenja tako ali tako kot starš večinoma tudi sicer z veseljem posvetiš otrokom in družini, a gre tako hitro mimo. Pa 20 let ni malo, se da veliko drugih stvari naredit v tem času, ki jih vzporedno z malimi otroci in skrbjo za vse ostalo doma, za dom iz tega naslova ravno ne moreš – saj nadoknadiš potem, če imaš srečo in si še v dobri psihofizični kondiciji, samo ni to isto.
Kdo pa pravi, da ne bi smela biti v domu?
Ženska je sama povedala, da je ne pridejo nič pogledat. Da so se skregali, ker je enemu dala hišo, ostali pa so fovš. Ena hči jo pride obiskat enkrat na leto, ko ima RD, en sin tako 2x na leto. Vnuki, pravnuki nikoli.
NI dementna, je pa depresivna. Pa zlomljen kolk in ždi sama v svoji sobi. To tudi pred korono.
Tako, da ko poslušam babe, ki lajnajo kako bo ženskam žal, ker nimajo otrok, se spomnim na to sosedo. Pa ni edina taka. Je kar nekaj takih, ki nimajo nobenih obiskov pa imajo otroke.
[/quote]
Dediščina je pogosto pokazatelj odnosov. Ali starši znajo ustvarjati vzdušje razumevanja med otroki. Pogosto je samo odraz dosedanjega življenja.
Dediščina je pogosto pokazatelj odnosov. Ali starši znajo ustvarjati vzdušje razumevanja med otroki. Pogosto je samo odraz dosedanjega življenja.
[/quote]
Ja, je žalostno gledat kako gre vse k vragu, zaradi dediščine.
Pa ni edin primer. Jih v okolici kar nekaj poznam. Če je starš pred smrtjo komu predal imetje (ponavadi hiša in kmetija ), se pogosto ostatali potem mulajo, skregajo.
Neverjetno do kakih zamer pride.
Ali pa drug primer. Ko starši umrejo, oporoke ni. EN naj bi doma ostal, ostale pa izplačal pa se tako skregajo med sabo, da nazadnje noben nič nima.
Ja, res je to je vse pokazatelj odnosov od prej. Sigurno so bili odnosi že prej slabi. Vzgoja tudi očitno ne kaj prida. A vendar se mi potem ti stari, osamljeni ljudje smilijo.
zdaj že celo temo tukaj…
bom govorila zase zakaj si želim postati starš, biti mati, želim si izkušnje materinstva, objeti lastnega otroka, mu dajati ljubezen, ga učiti pravih vrednot, videti kako odrašča, se veseliti z njim, želim,da so moji dnevi življenja obogateni z njegovo prisotnostjo v obdobju odraščanja, da skupaj doživljava življenje v tem obdobju, da ga vidim se veseliti, uživati v otroških, najstniških ter mladostniških zgodbah doživetjih… želim življenje deliti s tem bitjem v času njegovega odraščanja, želim,da skupaj stkeva spomine, dogodke, objeme, veselje, smeh, zabavo, kdaj tudi jok, da ga lahko potolažim, mu dam varno zavetje, itd. itn…
zato si želim postati mati, zato si želim izkušnje materinstva – ker to vidim kot nekaj najbolj izpopolnjujočega…
[/quote]
Uživaj v tej misli teorije in doživi prakso v reali 🙂
Zavedaj se, da je to možno le do njegove polnoletnosti :). Potem pa če bo otrok pameten, se bo od takega “pretirane mame ljubezni” odlepil, čimprej 🙂
Uživaj v tej misli teorije in doživi prakso v reali 🙂
Zavedaj se, da je to možno le do njegove polnoletnosti :). Potem pa če bo otrok pameten, se bo od takega “pretirane mame ljubezni” odlepil, čimprej 🙂
[/quote]
meni ni važno kaj ti pisariš tukaj z namenom žaljivosti, se me sploh ne dotakne – to je odraz tebe in tvojih odnosov in koliko ne ljubezni je v njih…tudi nespoštovanja…
meni pa so merilo otroci in do sedaj imam z ostalimi krasne izkušnje… še nihče ni pobegnil, ker bi ga dušila – nasprotno… se spomnim, ko je moja mama čuvala punčko – z njo sva itak navezali posebno vez, takratna soseda je tudi čuvala eno punčko… ta mala deklica od te sosede enkrat se je prišla k nam igrat – takoj naslednjič ko je bila zunaj je pritekla k meni, o odnosih z ostalimi otroki , ki jih imam sploh ne bom pisala – očitno že delam nekaj prav in to me osrečuje, osrečuje me tudi,da vidim, da so otroci srečni in veseli in jim to nekaj pomeni…
samo to mi je merilo, ne briga me kaj ti pisariš – očitno imaš sam/a takšne izkušnje,da otroci čimprej pobegnejo od tebe
Materinstvo je nekaj najlepšega na tem svetu in lahko pri 40 povem, da ne glede na to kaj vse sem izkusila v teh letih, nobena ma prav nobena druga izkušnja tega ne prekaša. Vsaki, ki si tega želi, priželim, da ji uspe in da sama doživi to, o čem vse govorimo. Ne bi si pa nikoli drznila nobeni reči kaj takega, da ji bo žal, če ne poskusi. To je klic. To je instinkt in to je želja, poslanstvo, ki je večje od mame same.
Kakšn vprašanje.
Kaj mene briga zakaj se kdo ne odloč za otroka. To je čist njena stvar. Zato mi tud na kraj pameti ne pade, da bi ji kaj sploh rekla. Pa poznam 2 taki, ena sicer 35, druga že 45 let, od mojga žlahtnica, se dobr razumm z njo, pa nikol tud pomisla nism da bi jo karkol vprašala kaj šele kaj rekla na to.
meni ni važno kaj ti pisariš tukaj z namenom žaljivosti, se me sploh ne dotakne – to je odraz tebe in tvojih odnosov in koliko ne ljubezni je v njih…tudi nespoštovanja…
meni pa so merilo otroci in do sedaj imam z ostalimi krasne izkušnje… še nihče ni pobegnil, ker bi ga dušila – nasprotno… se spomnim, ko je moja mama čuvala punčko – z njo sva itak navezali posebno vez, takratna soseda je tudi čuvala eno punčko… ta mala deklica od te sosede enkrat se je prišla k nam igrat – takoj naslednjič ko je bila zunaj je pritekla k meni, o odnosih z ostalimi otroki , ki jih imam sploh ne bom pisala – očitno že delam nekaj prav in to me osrečuje, osrečuje me tudi,da vidim, da so otroci srečni in veseli in jim to nekaj pomeni…
samo to mi je merilo, ne briga me kaj ti pisariš – očitno imaš sam/a takšne izkušnje,da otroci čimprej pobegnejo od tebe
[/quote]
Eno je “čuvat” tuje otroke, druge vzgojit svoje do 18. leta in še dlje. Javi se, ko boš to dala s svojimi skozi 🙂 Vse dobro ti želim. reala z lastnimi otroci je nekaj drugega, kot pravljica s čuvanjem tujih :). Pa imam svoje otroke zlo zelo rada, najraje na svetu, z njimi odličen odnos 🙂
Sama sem tudi v mladosti “pazila in vzgajala” kot varuška vsaj 30 otrok, v 10ih letih. Z veseljem – sami cukrčki.
Eno je “čuvat” tuje otroke, druge vzgojit svoje do 18. leta in še dlje. Javi se, ko boš to dala s svojimi skozi 🙂 Vse dobro ti želim. reala z lastnimi otroci je nekaj drugega, kot pravljica s čuvanjem tujih :). Pa imam svoje otroke zlo zelo rada, najraje na svetu, z njimi odličen odnos 🙂
Sama sem tudi v mladosti “pazila in vzgajala” kot varuška vsaj 30 otrok, v 10ih letih. Z veseljem – sami cukrčki.
[/quote]
Glej sama vem sama zase kaj čutim – ne definiraš me ti in tvoje izkušnje. me ne zanimajo. sama zase dobro poznam sebe se znam oceniti in dobro ocenim lastne odnose in ti niso dušeči, ampak ljubeči in spoštljivi. To je vse kar mi je pomembno. kaj si ti misliš o tem me ne briga in ni moja stvar. Mene ne poznaš in mojih odnosov, z otroki še najmanj. zato toliko spoštljivosti imej,da ne sodiš drugih, če jih ne poznaš in ne veš nič. Hvala za to vsaj osnovno spoštovanje v nadalje.