Vedno naletim na napačnega
REs ne vem kaj delam narobe, ampak vedno naletim na napačnega moškega.
Tam pri 20ih sem spoznala enega, ki je bil sicer fajn, prijeten, ampak pač moški, ki leta s cveta na cvet.Tako, da razmerje je bilo bolj kratko. Čustva z moje strani, z njegove pa nič kaj. Saj sem še sedaj vesela, če ga srečam pa počvekava. AMPak takrat sem bila pa hudo nesrečno zatarpana.
Potem sem spoznala še enega. Zanj se je izakazalo, da je katastrofalen lažnivec. Pozabil je omenit ženo, povedal, da ima dva otroka z bivšo pa se je izkazalo, da ima 5 otrok s tremi ženskami. Da ne govorimo, da bi on seksal brez kondomov, bi kar tako malo pazil. Katastrofa od deca. Me je sram, da sem se zapletla z njim.
Tam pri kakih 30ih sem se nekako sprijaznila, da bom večno samska. In niti nisem več iskala kakega moškega. Pravzaprav sem se povsem navadila samskega življenja in niti nisem imela nobenega interesa več, da bi koga spoznala.
A glej ga zlomka, pri 45ih sem se zatrapala v moškega, ki je bil povsem nekaj drugega kot prva dva: ni lagal, ni skrival kake žene, prijazen, ni se bilo treba prepirat o uporabi kondomov, ker mu je bilo to samoumevno, prijazen, super za pogovor, fajn sva se imela, spoštljiv vse… pa me je iz neznanega razloga zapustil. Brez pojasnila. Par mesecev sladkih, potem pa brez pojasnila konec vsega.
Sicer je mala verjetnost, da bi še kdaj koga prijetnega samskega spoznala, ampak vseeno: kako preprečit, da se ne zatrapaš? Ker potem je eno samo trpljenje.
Pri temu tretjemu je bil problem, da sva bila sodelavca, soseda, nisem se mogla kar umakniti, ko sem začutila metuljčke.
Da ne bo pomote: ne udriham po moških. Pravim samo, da sem se jaz vedno z napačnim znašla.
Ene ženske najdejo pijance, nasilneže, lenuhe, … temu sem se vedno uspešno umikala. Ampak vseeno sem vedno z napačnim. V bistvu se mi je šele pri 45ih zgodilo, da je bil moški tak, da sva se dejansko veliko pogovarjala pa kam šla skupaj, samo kaj, ko je trajalo kratko in se končalo brez pojasnila.
Pojma nimam kaj delam narobe.
Se pa bojim, da bi še kdaj se zatrapala v kakega moškega, ker potem njemu dol visi zame, jaz pa trpim.
Kako brez pojasnila, a ga nikol nisi več videla, čeprav sta sodelavca in soseda? A se je v zemljo vgreznil? Mogoče bi morala bit mal bitchy, si vzames moskega in zacnes pogledovat po drugem. Daj kaksno neobvezno avanturco skozi in jo ti vodi, ce se takoj zaljubis, si raje za avanturo izberi moskega, ki ima kaksno pomankljivost in te privlaci zgolj spolno.
Gre za sezonsko delo. Tako, da potem nisva bila več sodelavca, soseda. Ker sva imela drugo delo, ne več skupaj. In ja, je kar poniknil.
Saj sem razmišljala o kaki avanturi. Pa ne najdem nobenega za kaj takega. Pa kaka taka enonočna avantura itak ne pride upoštev. To mi ni.
Sem pa razmišljala o kakem takem razmerju, da je pač samo seksfrend pa ne najdem kakega takega.
Si za kak drink ? Morebit sem jaz pravi naslov za to. Star sem okoli 40 , zaposlen , odprt človek, umetniški tip lahko me kontaktiraš na [email protected]
Kaj praviš ?
Gre za sezonsko delo. Tako, da potem nisva bila več sodelavca, soseda. Ker sva imela drugo delo, ne več skupaj. In ja, je kar poniknil.
Saj sem razmišljala o kaki avanturi. Pa ne najdem nobenega za kaj takega. Pa kaka taka enonočna avantura itak ne pride upoštev. To mi ni.
Sem pa razmišljala o kakem takem razmerju, da je pač samo seksfrend pa ne najdem kakega takega.
[/quote]
Ne razmišljaj tako za samo sex frenda. Glede na to, kako gledaš na razmerja nisi ti zato. Nisi brezčutna lutka in se ne igraj te igre. Lažje je v samoti zaspati kot pa ure in ure jokati in na jutro žalosten ostati.
Naj ti posije sonce.
Gre za sezonsko delo. Tako, da potem nisva bila več sodelavca, soseda. Ker sva imela drugo delo, ne več skupaj. In ja, je kar poniknil.
Saj sem razmišljala o kaki avanturi. Pa ne najdem nobenega za kaj takega. Pa kaka taka enonočna avantura itak ne pride upoštev. To mi ni.
Sem pa razmišljala o kakem takem razmerju, da je pač samo seksfrend pa ne najdem kakega takega.
[/quote]
Mislim da bi se midva lahko skupaj ujela samski brez obveznosti z okolice Ljubljane
piši mi si za ali nisi za .
Tudi jaz sem se , pa se je pri tem, s katerim sem se poročila izkazalo, da je ravno v letih zakona to v njem dozorelo: nasilje, alkohol in lenoritis – veliko je pridal vzorec iz njegovega otroštva, ki ga je skrbno prikrival na začetku nekaj let in tudi genetika, ki z leti potem ven vseka, veliko pa potem karierno zorenje in povzpetniško plezanje po drugih, tudi po bližnjih in izkoriščanje-to popolnoma zasvoji nekatere moške, ko se nekam umestijo, potem pa se šele prične tapravo upravljalno in ukazovalno doma za zidovi – sindrom vladanja na delovnem mestu prenešen za domače zidove.
Mi je pa žal, da sem zaradi tega moža v mladosti dva potencialna takrat zavrnila, ki sta bila res OK -tudi iz normalnih družinskih razmerij sta izhajala (dober odnos s starši in več sorojencev in med vsemi zdrav spoštljiv odnos), vzgojena z vrednotami, spoštovanja do žensk. Ta ki je bil mož, je bil edinec; je pa znal lepobesedičit, se it kavalirja, dokler ni dobil, kar je hotel-mojo maternico. Potem za 4imi zidovi, je pa ven usekalo z leti. Nepojemljivo, kako eni znajo, doker ne dobijo in dosežejo svojega cilja – potem pa se pokažejo šele v pravi luči.
Zaljubila se zagotovo ne bom več; ker zaljubljenost zamegli um in razum, te odnese zagotovo. Bom si poiskala sorodno mislečega, z enakimi hobiji, predvsem pa da ima moralne vrednote in zna spoštovat in lepo ravnat z žensko, da rad potuje, razgledan svetovljan in ne zapeškar, da ima rad naravo tudi na kolesu, da ne potrebuje lokat alkohola skoraj vsak dan, da ne rabi nikotina, da rad uživa v seksu še kje drugje, kot samo v postelji 🙂
Pa četudi bo nekaj let mlajši od mene, me ne bo motilo, zakaj pa ne. Ampak trenutno še ni tapravi čas za it na spoznavno “kavo”. No, prej v spoznavno savno, kot na kavo 🙂 Da imaš ravno prav in dovolj na voljo reale pred očmi 🙂
Tudi jaz sem se , pa se je pri tem, s katerim sem se poročila izkazalo, da je ravno v letih zakona to v njem dozorelo: nasilje, alkohol in lenoritis – veliko je pridal vzorec iz njegovega otroštva, ki ga je skrbno prikrival na začetku nekaj let in tudi genetika, ki z leti potem ven vseka, veliko pa potem karierno zorenje in povzpetniško plezanje po drugih, tudi po bližnjih in izkoriščanje-to popolnoma zasvoji nekatere moške, ko se nekam umestijo, potem pa se šele prične tapravo upravljalno in ukazovalno doma za zidovi – sindrom vladanja na delovnem mestu prenešen za domače zidove.
Mi je pa žal, da sem zaradi tega moža v mladosti dva potencialna takrat zavrnila, ki sta bila res OK -tudi iz normalnih družinskih razmerij sta izhajala (dober odnos s starši in več sorojencev in med vsemi zdrav spoštljiv odnos), vzgojena z vrednotami, spoštovanja do žensk. Ta ki je bil mož, je bil edinec; je pa znal lepobesedičit, se it kavalirja, dokler ni dobil, kar je hotel-mojo maternico. Potem za 4imi zidovi, je pa ven usekalo z leti. Nepojemljivo, kako eni znajo, doker ne dobijo in dosežejo svojega cilja – potem pa se pokažejo šele v pravi luči.
Zaljubila se zagotovo ne bom več; ker zaljubljenost zamegli um in razum, te odnese zagotovo. Bom si poiskala sorodno mislečega, z enakimi hobiji, predvsem pa da ima moralne vrednote in zna spoštovat in lepo ravnat z žensko, da rad potuje, razgledan svetovljan in ne zapeškar, da ima rad naravo tudi na kolesu, da ne potrebuje lokat alkohola skoraj vsak dan, da ne rabi nikotina, da rad uživa v seksu še kje drugje, kot samo v postelji 🙂
Pa četudi bo nekaj let mlajši od mene, me ne bo motilo, zakaj pa ne. Ampak trenutno še ni tapravi čas za it na spoznavno “kavo”. No, prej v spoznavno savno, kot na kavo 🙂 Da imaš ravno prav in dovolj na voljo reale pred očmi 🙂
[/quote]
je tako, savna je edina prava in realna slika človeka stasom in glasom….
V bistvu se bi ljudje morali v njej spoznavat.
Stara suha sliva joka, ker se je 3x v zivljenju zatreskala in se ji iz tega ni izcimila dosmrtna pravljica. In ne ona ne ostali ne vidite, da je s taksnim razmisljanjem nekaj mocno narobe. Tako zelo in tako ocitno, vsaj meni, da se mi razmisljanja sploh ne zdi vredno kaj dosti secirat.
Pa kot je nekdo ze omenil. S tako z lahkoto zenske menda najdete tipe za karkoli ze, ker kar mrgoli kandidatov, a ne? Le tisti, ki bi si jih ve zelele, ni od nikoder. 😀
Tudi jaz sem se , pa se je pri tem, s katerim sem se poročila izkazalo, da je ravno v letih zakona to v njem dozorelo: nasilje, alkohol in lenoritis – veliko je pridal vzorec iz njegovega otroštva, ki ga je skrbno prikrival na začetku nekaj let in tudi genetika, ki z leti potem ven vseka, veliko pa potem karierno zorenje in povzpetniško plezanje po drugih, tudi po bližnjih in izkoriščanje-to popolnoma zasvoji nekatere moške, ko se nekam umestijo, potem pa se šele prične tapravo upravljalno in ukazovalno doma za zidovi – sindrom vladanja na delovnem mestu prenešen za domače zidove.
Mi je pa žal, da sem zaradi tega moža v mladosti dva potencialna takrat zavrnila, ki sta bila res OK -tudi iz normalnih družinskih razmerij sta izhajala (dober odnos s starši in več sorojencev in med vsemi zdrav spoštljiv odnos), vzgojena z vrednotami, spoštovanja do žensk. Ta ki je bil mož, je bil edinec; je pa znal lepobesedičit, se it kavalirja, dokler ni dobil, kar je hotel-mojo maternico. Potem za 4imi zidovi, je pa ven usekalo z leti. Nepojemljivo, kako eni znajo, doker ne dobijo in dosežejo svojega cilja – potem pa se pokažejo šele v pravi luči.
Zaljubila se zagotovo ne bom več; ker zaljubljenost zamegli um in razum, te odnese zagotovo. Bom si poiskala sorodno mislečega, z enakimi hobiji, predvsem pa da ima moralne vrednote in zna spoštovat in lepo ravnat z žensko, da rad potuje, razgledan svetovljan in ne zapeškar, da ima rad naravo tudi na kolesu, da ne potrebuje lokat alkohola skoraj vsak dan, da ne rabi nikotina, da rad uživa v seksu še kje drugje, kot samo v postelji 🙂
Pa četudi bo nekaj let mlajši od mene, me ne bo motilo, zakaj pa ne. Ampak trenutno še ni tapravi čas za it na spoznavno “kavo”. No, prej v spoznavno savno, kot na kavo 🙂 Da imaš ravno prav in dovolj na voljo reale pred očmi 🙂
[/quote]
Jaz si niti pod razno ne želim v koga se zatrapat.
Mogoče kdaj tako kot ti praviš: skupna zanimanja pa seks. Alkohola pa itak nisem nikoli tolerirala.
Ja, če se zaljubiš, je razum zamegljen. Se povsem strinjam.
“Res ne vem, kaj delam narobe…”. Kaj pa, če ne delaš nič narobe? Večkrat sem že slišal, da ima pri tem, kdo nam je všeč in kdo ne prste vmes podzavest, ki naj bi vplivala na to, da se nekdo zatreska točno v določeno osebo. V smislu, da podzavestno iščemo nekoga, ki nam bo ponudil nekaj znanega in bo imel podobne vzorce kot mi (s tem se še da nekako razložiti, zakaj se pogosto zgodi, da si otrok alkoholika za partnerja izbere ravno tako alkoholika, kljub temu, da je lahko bilo v prvotni družini hudo zaradi tega). Ne trdim, da je to res tako, ampak če pomisliš na te fante, ki jih omenjaš… Najdeš morda kakšno podobnost med njimi in med tabo in tvojimi vzorci, ki si jih prejela od družine in okolja? Morda se tudi tu skriva kak odgovor, kdo bi vedel. Morda malo v razmislek, če ti je do tega.
Ko se zaljubiš, takrat itak nisi sposoben videti to osebo takšna, kot v resnici je, ampak si v nekakšni čustveni omami. Če je ta faza obojestranska, je to nekaj lepšega, sicer pa bolj ali manj le mučenje. Napisala si, da se zaljubila ne boš več… Misliš, da ima človek 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kontrolo nad to odločitvijo (ali ima morda kaj zraven podzavest)?
Da se vrnem k začetnemu vprašanju… Jaz mislim, da to, da si imela take izkušnje ne pomeni, da delaš nekaj narobe… Ker si mislim, da delaš dobro zase in tako, kot misliš, da je prav. To, da pa se ti je vedno tako izšlo je pa verjetno seštevek en kup enih dejavnikov, na katere pa ne vem odgovora.
Karkoli že boš, ti želim, da ti uspe.