Še kdo, ki se bori z depresijo? Niste sami.
Korona je prinesla marsikaj … med drugim mnoge psihične težave, o katerih se (vsaj zaenkrat) premalo govori.
Zame se je preteko leto, ki je bilo milo rečeno težko in polno stresa, končalo z izgorelostjo in depresijo, takšno diagnozo mi je postavil tudi psihiater. Tablet najprej nisem želela, saj sem upala, da bodo pogovori s psihoterapevtom pomagali do te mere, da antidepresivov ne bom potrebovala … a žal ni šlo.
Po slabem mesecu antidepresivov se še vedno počutim kot en ‘kup dreka’, težko zberem motivacijo, stvari me preprosto ne veseljo več, skoraj se ne prepoznam. V resnici je zelo težko razložiti, kako se počuti depresiven človek … Dokler tega sam ne doživiš. In šele takrat se zaveš, kako zelo je pomembno mentalno zdravje.
Zanima me, je še kdo tukaj, ki se bori z depresijo in/ali anksioznostjo? Je kdo, ki je to že premagal in ima dober nasvet, kako ven iz teh občutkov? Sprehod, sonce in narava so del rešitve, a pot iz brezna je dolga in niti najmanj enostavna.
Vsem, ki ste v podobnih občutkih, pošiljam en velik objem.
Evo tudi jaz podobno kot ti. Sicer nisem na tabletih in ne vem koliko časa bom zdržala. Veliko hodim v naravo in mi pomaga. Pridejo pa dnevi ko sem čisto slabo. Nič ni od mene. Vse mi gre na živce. Panični napadi, tesnoba, žalost.
Upam da bo sedaj pomlad in poletej malo pripomoglo k boljšemu počutju.
Srečno tudi tebi.
Mene me gledanje tega malo spravi v dobro voljo. Za kratek cas.
Poznamo dve vrsti depresije. Ena je tista, ki jo mnogi zamenjujejo za več dnevno žalost ob kakšnem stresnem dogodku, t.i. influencerji velikokrat pridobivajo klike na ta način, da se izdajajo za depresivne in anksiozne, v resnici niso nič od tega.
Prav klinična depresija in anksioznost pa sta neozdravljivi. To dobro ve vsak psiholog. To je “kronična bolezen”, velikokrat se na koncu konča s samomorom. Antidepresivi le omrtvijo del možgan, da si bolj otopel, tako je za nekaj časa depresija pod kontrolo, a z AD nikoli ne “pozdraviš” depresije. Depresije se ne da pozdraviti, da se le spremeniti življenje do te mere, da si zmožen življenja. Enako velja za anksioznost. So obdobja, ko depresije skoraj ni več, pa potem spet pride.
Ta teden je pri meni najhuje. Zbujam se ob 2.00 zjutraj vsa prepotena in panična. Tako obdobje pri meni traja že celo leto. Pa še ne sekiram sploh zaradi virusa. Sicer sem zaposlena, a v službi od mene ni popolnoma nobene koristi. Ni motivacije, delo mi ne gre in ne gre, delam napake. Šefinja nori nad mano in me še bolj zajebava v glavo, zato se v službi velikokrat zjočem v toaletnih prostorih. Si predstavljaš kako hudo je to. Bila pri zdravnici in mi je želela napisati tablete. Sicer si pa pomagam tako, da kličem skoraj vsak dan zaupni telefon da se pogovarjam z enim tretjim clovekom, saj doma nimam nobenega človeka s katerim bi se lahko pogovorila. Vsak bi samo reku…. Potrpet je treba:(((((
Kako pa kaj tvoje tezave, problemi, skrbi?
Jih resujes?
Mene je zadela huda depresija po enem letu mojih osebnih tragedij in katastrof.
Najprej sem itak resevala sebe, da sem vsaj malo stopila na noge, potem sem pa resevala tezave in skrbi.
Na tej poti sem se resila tudi depresije.
Je trajalo lol leta, da sem se prvic zasmejala, eno dobro leto, da sem dobro funkcionirala, po dveh letih na konju.
Od tega je zdaj 10 let in sem se vedno na konju, ceprav so se mi v tem casu dogajale tudi res slabe stvari.
Razumem, da je vcasih clovek depresiven brez znanega vzroka, a vecina ljudi pade v depresijo zaradi bremena, ki ga nosi!
Moj nasvet je, resuj tezave in vse se bo resilo!
Eh, ja, zdaj ko me prime kak dan, zamizim, ce drzi dva dni, grem v trgovino, kupim vsa mozna cistila, naredim generalko in med tem, ko cistim dom, cistim mentalno se samo sebe! Dejansko pomaga!
Depresijo sem imela 3 leta nazaj, pol leta sem trpela in nisem mogla iz svojih misli in skrbi, ko pa nisem več imela volje za vstat iz postelje, sem šla k zdr. Dobila sem ad in po enem tednu sem imela tudi lepe misli, ne samo skrbi. Postala sem spet kot prej, nasmejana. Ne razumem, zakaj se tako branite tablet, meni so res pomagale. Jemala sem jih leto in pol, potem nekih večjih težav nisem več imela, depresija se ni ponovila. Ko si že čisto na tleh sprehodi ne pomagajo, to je zame najslabši nasvet.
Pred nekaj leti me je doletela huda kriza. Nespečnost, huda nespečnost in nemir, ki se je stopnjeval tudi čez dan. Trudila sem se, odvračala misli….Bila sem tudi pri psihiatrinji. Poskusila sem nekaj antidepresivov, ki pa mi niso kdove koliko pomagali. Na koncu mi je pomagal trittico (samo tretjina tablete)! V prvi vrsti sem začela dobro spati in se precej umirila. Mi je pa največ pomagala vera v Boga, ogromno sem premolila in prosila za duševno zdravje.
Na koncu sem začela počasi zmanjševati zdravila in pristala na O. Sedaj sem že več kot 3 leta brez zdravil, spim ponoči, imam veselje do življenja.
Ne obupat. Vaše težave so rešljive. Ne se toliko branit tiste polovice, tretjine ali cele tablete. Veliko pozornosti usmerite v gibanje, hojo, fizično delo, pa tudi molitev (če ste verni!).
Vse dobro vsem, ki imate težave!
Ne obupat!
Po preboleli koroni imam hude tezave z napadi prenaglega bitja srca in visokega pritiska, ob tem pa tudi paničnimi napadi, ki so zdaj sicer blazji. Malo prej se mi je spet zacelo. Sedim pri miru in naenkrat tisto običajno naglo bitje srca preide v drget in strah. Zato zdaj pisem, da se zamotim.
Vzela sem lexaurin, da se pomirim, osebna zdravnica mi ga na sreco zdaj zaradi stanja po covidu kar napise, ceprav bi mi ga naj vsake 3 mesece po 1 skatlico. Antidepresiva pa ne morem jemati, ker po njem dobim hujsi napad strahu zaradi nastanka suhih ust, suhih pekocih oci, suhega obcutka v sapniku, otezenega dihanja in glavobola. Po tej koroni vsako dopoldne mocno izkasljujem po eno uro.
Ze prej sem bila panicna, ampak zdaj po vsej grozi pa sem dosti slabsa. Predpisanega dravila za srce Nebilet ne morem jemati zaradi padca pritiska in slabosti, zato bom zdaj jemala lexaurin dalje, samo, da lahko delam, to je moj edini cilj, priti nazaj v telesno kondicijo in v normalno dihanje. Ce kak dan ali dva dni ne delam, sem dosti slabsa in se bojim vsakega vikenda, takrat je vedno hudo.
Ali obstaja kak antidepresiv, ki ne vpliva na prebavila, na izlocanje sluzi in da ne pospesi ritma srca?
Jaz 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudem z ‘depresijo’ ne verjamem nič. Mislim da bi krompir pol vaših težav rešil. Jaz ne spremljam korone, ne gledam poročil in na sploh sem veliko zaposlena.
Krompir pa zato, ker je treba rit dvignit, pa posadit, okopat, pobirat itd. Vsaj pet jih poznam z namišljeno depresijo. Vsi imajo podporo ali partnerja ali starša. In so kao ubogi. Jah daj no. Brez zamere u Dahau ni imel noben težav z nespečnostjo ali da ne bi mogel ustat iz postelje.
Manjka vam delovnih navad in vse vam je k riti prinešeno.
Anksioznost, tesnobnost se razvija največkrat na osnovi strahu. Tudi za depresijo je velikokrat podlaga anksioznost. Vzroki so pogosto psihološke narave. Lahko so tudi drugi vzroki. Družino se smatra kot osnovno celico družbe. Funkcionalna družina je tista kjer znajo člani družinskemu članu, ki se znajde v nekih psihičnih težavah priskočiti na pomoč. Osnova je pogovor. Forumski pogovor med nami poteka v tekstovni obliki.
Ne delaj se norca, da se ne zgodi tudi tebi! Zavedaj se, da se zarečenega kruha največ poje. Ne misli si, da si boljša in pametnejša od drugih ljudi.
Ljudje lahko padejo v depresijo zaradi različnih vzrokov: bolezen, izguba zaposlitve, smrt v družini, prometna nesreča, ločitev, finančne težave…Nihče ne zboli za depresijo zato, ker se je imel tako fajn.
Še to – pusti pri miru ljudi, ki so umrli v Dachau, ker ne veš, kaj so doživljali. Večina jih je umrla, malo se jih je rešilo in so zaživeli normalno življenje.
Skratka, si bitje brez empatije.
Zdravo vsi. To vprašanje sem postavila na forum Psihiater odgovarja, ampak se zdi da ni ravno aktiven, res ne vem zakaj, sploh v teh časih?
Zanima me, če se v Sloveniji že uporablja zdravljene depresije s ketaminom? Deluje popolnoma drugače kot običajni AD-ji, in prime takoj. Našla sem navodila v slovenščini za Spravato pršilo za nos. Ali kdo ve kaj o tem, hvala.
Ne delaj se norca, da se ne zgodi tudi tebi! Zavedaj se, da se zarečenega kruha največ poje. Ne misli si, da si boljša in pametnejša od drugih ljudi.
Ljudje lahko padejo v depresijo zaradi različnih vzrokov: bolezen, izguba zaposlitve, smrt v družini, prometna nesreča, ločitev, finančne težave…Nihče ne zboli za depresijo zato, ker se je imel tako fajn.
Še to – pusti pri miru ljudi, ki so umrli v Dachau, ker ne veš, kaj so doživljali. Večina jih je umrla, malo se jih je rešilo in so zaživeli normalno življenje.
Skratka, si bitje brez empatije.
[/quote]
V bistvu ima prav!
Zakaj mislis, da jaz, ko vidim, da me dol vlece, naredim doma generalko?
Ker nimam njive in kromoirja 😁
Ko si v globoki depresiji, tezko splavas iz tega, ze kratek sprehod je mucenje!
Ko sem sla prvic na sprehod, samo 15 minut, sem prisla domov presvicana in zmucena, kot bi hodila 15 ur!
Jasno je, da v takem stanju nisi sposoben okopat krompurja.
A ko se nisi tako globoko, ko te sele dol vlece, takrat pa vsaka aktivnost pomaga!
Bi rekla, da depresije najbrž nimaš. Imaš pa poniževalitis. Depresivnim ljudem bodo zdravila pomagala, pri tebi bo pa tvojo bolezen samo zemlja ven potegnila. Ko boš pol metra pod površjem.
[/quote]
Tara, a tako globino imate pri vas?
V Sloveniji je predpisana globina z izkop jame in pokop krste 1,8 m (180 cm), tako, da nas vi še zdaleč ne dohajate.
Pa lep pozdrav